Kot so zapisali v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je epidemija covida-19 v Sloveniji povzročila "zgodovinsko velik upad" zaupanja potrošnikov in gospodarstva, ki je šele začelo okrevati. Med panogami jo je najslabše odnesel turizem, prav tako je bil močno prizadet cestni tovorni promet. V predelovalnem sektorju je koronavirus velik udarec povzročil avtomobilski industriji, so nanizali. Pri tem so izračunali, da se bo slovensko gospodarstvo v prvi polovici letošnjega leta v medletni primerjavi skrčilo za 13 odstotkov.

Sorodna novica V letošnjem aprilu smo izvozili skoraj 30 odstotkov manj blaga kot v lanskem

Po najnovejši napovedi OECD-ja bo stopnja brezposelnosti v Sloveniji letos dosegla 6,4 odstotka oz. po slabšem scenariju 6,9 odstotka, prihodnje leto pa 5,4 oz. 8,1 odstotka. Stopnja inflacije po harmoniziranem indeksu potrošniških cen naj bi bila letos po obeh scenarijih enoodstotna, prihodnje leto pa dvo- oz. 1,7-odstotna.

Kot so zapisali v OECD-ju, je slovenska vlada sprejela številne fiskalne ukrepe v skupni vrednosti skoraj 4,5 odstotka BDP-ja. Četudi se je Slovenija na epidemijo odzvala razmeroma dobro, pa je treba v prihodnje za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti gospodarstva sprejeti dodatne ukrepe, pozivajo v OECD-ju. Pri tem poleg preprečevanja dolgotrajne brezposelnosti poudarjajo predvsem korake v izogib povečanju deleža podjetij v državni lasti, ki je po njihovih besedah že zdaj relativno visok. Osredotočiti bi se morali na dobro stoječa državna podjetja.

Neenakomerna razporeditev zdravnikov

Če bo izbruhnil drugi val okužb, naj bi bili v Sloveniji potrebni bolj selektivni pristopi pomoči. V tej luči v organizaciji svetujejo, da kljub širjenju virusa ostane odprt večji del gospodarstva, pri tem pa naj se poskrbi za ustrezno zaščito najranljivejših skupin.
V OECD-ju so se dotaknili tudi slovenskega zdravstvenega sistema. Kot so zapisali, je bila Slovenija sicer uspešna pri zajezitvi virusa, a so se pri tem pokazale strukturne težave v sektorju, med drugim razširjenost majhnih splošnih bolnišnic, kar "sproža zaskrbljenost zaradi neučinkovitosti stroškov, kakovosti in varnosti".

Število zdravnikov splošne medicine naj bi bilo prenizko, njihova razporeditev po državi pa neenakomerna, zaradi česar naj bi bilo veliko napotitev k specialistom in na urgentne enote, "kjer je razmerje med razpoložljivimi posteljami za intenzivno zdravljenje in prebivalstvom razmeroma majhno". To bi lahko v primeru drugega, hujšega vala epidemije postavilo pod vprašaj zmogljivost sistema, so opozorili.

"Izguba bo presegla vse recesije zadnjih 100 let"

Svetovno gospodarstvo bo letos zaradi številnih ukrepov, ki so jih države sprejele za zamejitev širjenja pandemije covida-19, imelo najmanj šestodstotni padec, je v napovedi ocenil OECD. V primeru hujšega drugega vala pandemije pa je mogoče pričakovati 7,6-odstotno krčenje.

Glede na zadnje napovedi OECD-ja bo svetovno gospodarstvo prihodnje leto okrevalo, rast bruto domačega proizvoda (BDP) pa naj bi dosegla med 2,8 in 5,2 odstotka. "Do konca leta 2021 bo izguba prihodkov presegla vse recesije v preteklih 100 letih, brez upoštevanja vojnih časov, posledice pa bodo dolgotrajne tako za prebivalce, podjetja kot tudi države," je opozorila organizacija. Zadolženost v nekaterih državah je že sedaj visoka, tveganja za propad podjetij pa se še krepijo.

V prejšnji napovedi, objavljeni marca, je OECD gospodarske posledice pandemije napovedoval predvsem za Kitajsko, kjer je novi koronavirus izbruhnil, ne pa še za druga večja gospodarstva. Zato je marca napoved svetovne rasti za letos znižal le za pol odstotne točke, na 2,4 odstotka, kar bi bila najpočasnejša rast po finančni krizi leta 2008.

Sorodna novica Borze se tri mesece po katastrofalnih padcih že spogledujejo z rekordi

Slabši obeti po vsem svetu

V napovedi so obeti slabši za vse države. Ameriško gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za 7,3 odstotka in prihodnje leto imelo 4,1-odstotno rast. V primeru drugega izbruha bi BDP največjega svetovnega gospodarstva letos upadel za 8,5 odstotka, prihodnje leto pa bi imel 1,9-odstotno rast. V primeru ugodnejšega scenarija bo Kitajska, drugo največje svetovno gospodarstvo, letos imela 2,6-odstotni padec, v primeru slabšega pa 3,7-odstotni padec. Rast bi bila lahko drugo leto 6,8-odstotna, v primeru hujšega drugega vala pa 4,5-odstotna.

Območju evra je OECD napovedal 9,1-odstotni padec za letošnje in 6,5-odstotno rast za prihodnje leto. Slabši scenarij predvideva za leto 2020 11,5-odstotni padec in v letu 2021 3,5-odstotno rast. Med državami iz OECD-ja so ekonomisti obete najbolj poslabšali za Veliko Britanijo, ki naj bi letos imela 11,5-odstotno krčenje, prihodnje leto pa naj bi njeno gospodarstvo imelo devetodstotno rast. Drugi val bi razmere še poslabšal, britanski BDP bi se letos lahko skrčil za 14 odstotkov, prihodnje leto pa okreval s petodstotno rastjo.

Negotovost in globoka recesija

Na Uradu Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so zapisali, da spopadanje z epidemijo covida-19 kaže prve posledice v celotnem evrskem območju – znižanje gospodarske dejavnosti, zgodovinsko nizke vrednosti kazalnikov zaupanja in pričakovanj, ob tem pa se napoveduje globoka recesija v letu 2020. Pod vplivom širjenja epidemije covida-19 se je BDP v prvem četrtletju medletno znižal za 3,3 odstotka.

Dinamika okrevanja bo v negotovih razmerah v veliki meri odvisna od epidemioloških razmer in ukrepov ekonomskih politik na različnih ravneh. Kot ugotavljajo na Umarju, so širjenje epidemije in nujni ukrepi za njeno zajezitev od marca naprej močno vplivali tudi na slovensko gospodarsko aktivnost, zlasti se je ta znižala v posameznih izpostavljenih dejavnostih, kot so trgovina, promet, turizem in gostinstvo.

V drugem četrtletju Umar pričakuje poglobitev upada aktivnosti. "Razpoloženje v gospodarstvu se je po velikem padcu v aprilu maja nekoliko izboljšalo, a zaupanje v vseh dejavnostih in med potrošniki ostaja na zgodovinsko nizki ravni," so sporočili z Umarja. Po zadnjih podatkih Sursa se je izvoz blaga v države EU-ja aprila močno zmanjšal (medletno za okoli 40 odstotkov), še bolj pa se je znižal tudi uvoz.

Nadaljnji velik upad prihodka je pričakovan v gostinskih in nastanitvenih storitvah, na kar bo vplivalo tudi strmoglavljenje turističnega obiska, ki se je začelo že marca. Umar izpostavlja, da opazen padec gospodarske aktivnosti kaže tudi poraba elektrike v Sloveniji, ki je bila aprila skoraj petino nižja kot pred letom, opazno nižja je bila tudi v EU-ju.

Več kot 90 tisoč brezposlenih

Razmere na trgu dela so se marca z zajezitvenimi ukrepi začele opazno slabšati, rast števila brezposelnih se je po hitrem povečevanju šele v zadnjih tednih umirila oziroma ustavila. Do konca maja se je število brezposelnih povzpelo na 90.415 oziroma znaša kar 25,6 odstotka več kot pred letom dni.

Cene življenjskih potrebščin so bile maja medletno nižje za 1,2 odstoka. K temu so največ prispevale nižje cene energentov, predvsem cene naftnih derivatov zaradi zelo nizkih cen nafte na svetovnih trgih ter z ukrepom Vlade RS nižje cene električne energije. Zaradi večjega povpraševanja se je nadalje okrepila rast cen hrane (predvsem sveže sadje, meso). Rast cen storitev se je po umirjanju v preteklih mesecih maja nekoliko okrepila, so zapisali na Umarju.