To ugotavlja projekt mednarodne primerjave PISA 2018, ki omenjene oblike pismenosti meri vsaka tri leta. Večji obseg raziskovanja je bil na zadnjih meritvah namenjen bralni pismenosti, v raziskavi pa je sodelovalo 600 tisoč učenk in učencev iz 79 držav, 6400 iz Slovenije, je poročala TV Slovenija.

Uspešnost je pretvorjena v točke. Leta 2018 so slovenski mladostniki pri bralni pismenosti povprečno zbrali 495 točk, kar je 10 točk manj kot leta 2015, a bolje kot v meritvah leta 2009 in 2012. Povprečje držav OECD-ja je 487 točk.

Podobne rezultate kot naši učenci so dosegli učenci na Norveškem, Portugalskem, Češkem, v Nemčiji, Belgiji in Franciji.

Najbolje so se med evropskimi državami odrezali estonski učenci, a še vedno precej slabše od najboljših, kitajskih in singapurskih. Kar lahko nekoliko skrbi, je, da naši mladostniki poročajo o podpovprečni motivaciji za branje, zdi se jim tudi, da jih učitelji slovenščine pri nabiranju znanja podpirajo manj, kot je to v povprečju med državami.

Na naravoslovnem področju je slovenski dosežek za 6 točk nižji od dosežka leta 2015, a nad povprečjem OECD-ja. Tudi na tem področju so najuspešnejši učenci iz Kitajske in Singapurja.

Tudi pri matematiki so slovenski učenci boljši od povprečja in tudi na tem področju so najboljši Kitajci in Singapurci. Od vseh držav pa slovenski učenci najmanj zaznavajo pozitivna čustva, kot sta ponos in radost. Kakih 35 odstotkov je pogosto ali vedno žalostnih, dobra polovica pa pogosto ali vedno zaskrbljena.