Odbor DZ-ja za infrastrukturo in prostor je še pred izredno sejo parlamenta v petek razpravljal o investiciji v Teš 6. Termoelektrarna Šoštanj se je za državno poroštvo za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki med drugim zavezala, da investicija ne bo presegla 1,3 milijarde evrov, zdaj pa je ta številka že 1,4 milijarde evrov.

"V preteklosti je bilo ogromno napak pri investiciji Teš 6, zdaj smo prvič postregli s pravimi podatki," o tem pravi minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. V Odmevih je zatrdil, da se je že od začetka vedelo, da bo celotna investicija na koncu stala 1,4 milijarde evrov. "Vsi podatki, ki so jih dobivale vlade, niso bili pravilni," pravi in dodaja, da so vodstva Teša vlade torej zavajala, da pa bi tudi politika morala opraviti svoj del naloge. Vsi ministri bi po njegovih besedah morali vedeti, kaj pomeni cena energenta in kakšna je realnost ocenjene investicije.

Tudi Generalni direktor HSE-ja Blaž Košorok je na odboru v DZ-ju poudaril, da je bila cena 1,4 milijarde evrov znana že davno, nato pa se je z raznimi mehanizacijami zavajalo z drugačno ceno.

"Resnica o Šoštanju"
Omerzel je tako poslancem zdaj pripravil poročilo, za katerega je dejal, da bi ga lahko imenovali "resnica o Šoštanju". Teš bo po teh podatkih prva tri leta posloval z izgubo, kar po ministrovi oceni "pri investiciji v tem rangu" ni nič nenavadnega, nato pa naj bi posloval pozitivno. Premogovnik Velenje bo ob projekcijah s ceno 2,25 evra za GJ v obdobju 2014-2016 posloval pozitivno, nato pa s pozitivno ničlo, pozitivno pa bo tudi poslovanje Holdinga Slovenske elektrarne (okoli 50 milijonov evrov letos, prihodnje leto 36 milijonov evrov), a je ključen finančni primanjkljaj (letos 205 milijonov evrov, v 2015 pa 70 milijonov evrov), poroča STA.

Sicer pa minister ni za zaustavitev projekta Teš 6, saj bi bilo po njegovih besedah ob skoraj 1,1 milijarde evrov plačanih obveznosti, dodatnih stroškov še za okoli milijardo evrov, saj bi bilo treba nemudoma vrniti vsa posojila in poravnati preostale obveznosti.

Košorok pa je poudaril, da so se lotili ukrepov za obvladovanje investicije, a to ne gre z "danes na jutri". Spomnil je, da so Premogovniku Velenju naložili pripravo načrta finančnega prestrukturiranja.

Celovita revizija, kaj pa preiskava?
Poslanci so si bili v razpravi sicer enoti, da bi bilo treba narediti revizijo projekta in da je treba poiskati odgovorne. Z revizijo se je strinjal tudi direktor Teša Peter Dermol.

Medtem pa je Rok Praprotnik, namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije v odstopu, spomnil, da je komisija že opozorila na nepravilnosti pri projektu in da ne more nadzirati premoženjskega stanja vodstev Teša ali HSE-ja v času, ko so se sprejemale za projekt ključne odločitve. Čeprav določene osebe razpolagajo z milijonskimi zneski, pa za preiskavo ni ustrezne pravne podlage. Če je namen resen, da se za ta primer omogoči celovita obdelava, kaj se je zgodilo in kdo so odgovorne osebe, je treba sprejeti ustrezno pravno podlago, je dodal.