Cena nafte se je v preteklih mesecih znižala z rekordne vrednosti blizu 150 dolarjev za sod na približno 60 dolarjev, kar je bil tudi povod za krizni sestanek trinajstih ministrov za nafto članic združenja. Ti si namreč želijo, da bi se cena nafte umirila na ravni približno 80 dolarjev za 159-litrski sod.

Alžirski minister za nafto in predsedujoči Opecu Čakib Helil je po zasedanju dejal, da je na trgu preveč nafte, zaloge pa so zelo visoke. Ministri Opeca predvidevajo, da dogovorjeno znižanje proizvodnje ne bo vplivalo na svetovno gospodarsko rast.

Potem ko je odločitev Opeca prišla v javnost, je cena nafte še nekoliko padla, in sicer na 63,05 dolarja za 159-litrski sod.

Opec "moral" ukrepati
Podatki so za Opec vznemirljivi - v zadnjih treh mesecih in pol se je cena nafte na svetovnem trgu več kot prepolovila. Po rekordni vrednosti 11. julija letos, ko je bilo treba za 159-litrski sod ameriške nafte odšteti 147,50 dolarja, se je cena na borzi v Londonu znižala pod 65 dolarjev, kar je najnižja vrednost od maja 2007. Ob tem pa nekateri analitiki opozarjajo, da utegne cena nafte zaradi svetovne gospodarske recesije padati kljub napovedanemu zmanjšanju proizvodnje. Tudi France Križanič z Ekonomskega inštituta pravne fakultete meni, da je pocenitev nafte posledica finančne krize. Ta se bo zdaj začela pojavljati z upadom povpraševanja, izgubo delovnih mest in drugimi doslej sorazmerno neznanimi problemi.

Opec načrpa 40 odstotkov nafte na svetu
Opec načrpa 40 odstotkov nafte na svetu, dnevna proizvodnja pa trenutno znaša 28,8 milijona 159-litrskih sodov. V organizacijo je vključenih 12 držav: Alžirija, Angola, Ekvador, Iran, Irak, Kuvajt, Libija, Nigerija, Katar, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Venezuela. Indonezija je pred časom izstopila iz Opeca (uradno bo sicer izstopila konec letošnjega leta).

B. R.