Do konca leta velja ukrep subvencioniranja krajšega delovnega časa. Sindikati, ki ukrepe države hvalijo, opozarjajo, da jih nekateri delodajalci izrabljajo, zato pričakujejo več inšpektorjev na terenu. Ti odgovarjajo, da prijave s tega področja obravnavajo prednostno.

Najhujše so kršitve skrajšanega delovnega časa, razlaga sekretar trgovinskega sindikata Ladislav Rožič: "Delavci v bistvu delajo štiri ure. Oni pa uporabljajo v tem trenutku neenakomeren delovni čas in delavci delajo po osem do devet ur, in to je nesprejemljivo."

Tu so še kršitve čakanja na domu, ko delavci, ki bi morali biti doma, v resnici delajo. Teh kršitev je največ v manjših podjetjih.

"Delodajalci rešujejo svoj položaj, predvsem v avtomobilskem delu prodaje," pravi Rožič. In rešitev? Večji nadzor delovne inšpekcije. "Zdaj so dopusti, zdaj so počitnice, nadzora ni. Inšpekcijske službe bi morale iti na delo," opozarja Rožič.

"Kljub dopustom in počitnicam smo na terenu, inšpektorat za delo opravlja svoje delo. Na prijete prijave glede intervencijske zakonodaje se odzivamo prioritetno," sindikalistu odgovarja glavni delovni inšpektor Jadranko Grlić, ki pojasnjuje, da so na področju nadzora delovnih razmerij v povezavi z intervencijsko zakonodajo opravili okoli 400 nadzorov.

"Največ prejetih prijav smo prejeli v zvezi z neizplačilom kriznega dodatka, z delodajalčevim enostranskim odrejanjem dopusta in odpovedanimi pogodbami o zaposlitvi. Trenutno zaznavamo tudi povečanje števila prijav glede čakanja na delo in neizplačila regresa," pravi Grlič.

In globe? Razpon je med 3000 in 20.000 evri. Z globo od 1500 do 8000 evrov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev.