V času, ko se številni posamezniki zaradi oslabljenega gospodarskega položaja v preteklih letih še vedno spopadajo s finančnimi težavami in nikakor ne najdejo izhoda, jih vse več uporabi možnost osebnega stečaja. Ta institut je Slovenija uvedla 1. oktobra 2008, v zadnjih treh letih se je zanj odločilo več kot 12.000 ljudi.

Christa Žentiily, širša javnost jo pozna kot Salome, se je za osebni stečaj odločila pred dobrima dvema letoma. "Bila sem brez službe, sodni izvršitelj je že trkal na vrata in bil že kar agresiven. Tudi lastnica stanovanja, kjer živim, me je hotela vreči na cesto," pripoveduje Žentiilyjeva. Ko je stekel postopek osebnega stečaja, ji je stečajni upravitelj za 7.000 evrov dolga določil dveletno preizkusno obdobje, med katerim je bila ves čas pod nadzorom. Do zaključka osebnega stečaja je Christa Žentiily, ki je naposled le našla službo, ves zaslužek nad 600 evri namenila za poplačilo upnikov.

Osebni stečaj ni vedno izhod
Sodišče je v primeru Žentiilyjeve izdalo sklep o odpustu obveznosti, a kot pravi, je osebni stečaj za seboj pustil nepopravljive posledice: "Jaz sem mislila, da bom zdaj zaživela normalno, a mi vsi nočejo odpisati dolgov. Ko sem znova želela skleniti naročnino za internetne storitve pri Telemachu, so mi rekli, da moram najprej poravnati dolgove za nazaj." Njen stečajni upravitelj Boštjan Pavec je na naše vprašanje v zvezi z odpustom dolgov upnika Telemach odgovoril, "da če gre za obveznosti iz naslova telekomunikacijskih storitev, so obveznosti dolžnice do upnika odpuščene skladno s 408. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju". Žentiilyjeva nam je tudi povedala, da ji banka ni želela odobriti posojila ali limita na transakcijskem računu. "Včasih sem priporočala osebni stečaj, zdaj ga ne več. Bolje je najti službo in odplačevati dolg v manjših obrokih. Ko greš enkrat v stečaj, te imajo vsi za kriminalca, nič drugega," pove.

V osebni stečaj zaradi 2.300 evrov dolga
Za osebni stečaj se je zaradi dolgov, ki bi bili za marsikoga zanemarljivi, sama pa ni več našla načina za njihovo poplačilo, odločila tudi Ljubljančanka, ki je želela ostati neimenovana. V življenju je izkusila najhuje: od zlorab v otroštvu, nasilja v družini in hudih zdravstvenih težav, zaradi katerih je v postopku upokojitve. Zaradi premajhnih prihodkov ni bila sposobna plačevati stroškov neprofitnega stanovanja, zato so ji ga odvzeli, njen desetletni sin pa je končal v rejništvu. "Jaz sem se odločila za osebni stečaj predvsem zaradi otroka in zato, da se rešim dolgov. Rada bi, da znova zaživim s sinom, ki je trenutno v rejništvu," pojasni. Ljubljančanka danes živi v varni hiši, z nekaj manj kot 300 evri mesečne socialne pomoči pa je izhod iz trenutne situacije že zelo daleč.

Število postopkov narašča
Po podatkih vrhovnega sodišča je bilo leta 2013 v Sloveniji 1.088 osebnih stečajev, dolžniki so v povprečju dolgovali 445.000 evrov. Število stečajev se je močno povečalo že naslednje leto, na 4.040, povprečen dolg je tedaj znašal 190 tisočakov, lani je šlo v osebni stečaj 4.164 ljudi, največ doslej, v povprečju so dolgovali 173.000 evrov. V letošnjo statistiko, ki se bo po številu stečajev verjetno približala lanski, so vključeni podatki do konca novembra, ko je v osebni stečaj šlo 3.194 ljudi. 90 odstotkov ljudi se sicer v osebnem stečaju znajde zaradi dolga, ki je nižji od 50.000 evrov, pri višjih številkah gre običajno za poroštvene obveznosti. V to, zgornjo desetino dolžnikov, spadajo tudi nekdanji milijonarji, ki, tako se zdi, inštitut osebnega stečaja s pridom zlorabljajo.

Pavček, Zidar, Pogačar …
Institut osebnega stečaja je doslej uporabilo kar nekaj nekdanjih milijonarjev. In čeprav je bila spomladi sprejeta novela zakona, ki omejuje možnosti zlorabe osebnih stečajev, se terjatvam še vedno izogibajo tudi najbogatejši. Pred sodišči dokazujejo, da osebnega premoženja nimajo, in stečaj zlorabljajo za oškodovanje upnikov. Številni svoje premoženje pred začetkom osebnega stečaja prenesejo na prijatelje ali sorodnike. Igor Pogačar (Ram Invest), Ivan Zidar (SCT), Zdenko Pavček (Viator & Vektor), novinar Vladimir Vodušek, župan Zavrča Miran Vuk so le nekateri primeri. Mnogi od naštetih so bili pred leti uvrščeni celo na lestvico 100 najbogatejših Slovencev ali pa tik pod njo. Insolvenčna zakonodaja se je že velikokrat spreminjala, nazadnje aprila letos, ko so v zakon vključili dodatne varovalke pred zlorabami. Na novo so definirali namen odpusta obveznosti, s čimer naj bi med drugim preprečili, da dolžniki svoje premoženje prepišejo na družinske člane ali prijatelje in se na ta način izognejo plačilu dolgov. Stečajni upravitelj Aljoša Markovič meni, da je šla zakonska sprememba v pravo smer. "Zdaj omogoča širšo presojo, ali se taki osebi odpusti obveznosti ali ne," trdi. Hkrati Markovič dodaja, da nobena zakonska sprememba insolvenčnega zakona ne bo mogla popolnoma odpraviti možnosti zlorab.

O okoliščinah, ki privedejo do osebnega stečaja, o tem, da je med stečajniki tudi veliko zaposlenih prejemnikov minimalne plače in upokojencev, o tem, kdaj sodišče presodi, da je nekdo insolventen, bodo govorili v oddaji Posebna ponudba v torek, 20. decembra 2016, ob 17.25 na 1. programu Televizije Slovenija.