Preživetje znamk je negotovo zlasti v stečajnih postopkih. Tako ni znano, ali bo preživela znamka tržiškega Peka, ki je januarja po večletni agoniji končal v stečaju. Kdo bo najemnik Pekovih nepremičnin, bo znano v kratkem, ponudnikov je več, med njimi oblikovalka čevljev Alja Viryent Novak, sin nekdanjega direktorja Peka Janez Bedina ml. in Ladislav Troha.

Planika Turnišče je primer uspešnega preživetja blagovne znamke. Obrat v Prekmurju so z znamko vred za dva milijona evrov kupili nemški Meindl in dva domača podjetnika. Poskrbeli so, da proizvodnja Planikinih pohodnih čevljev ni ugasnila, na leto izdelajo 480 tisoč parov čevljev, ki predstavljajo 10 odstotkov proizvodnje, podjetje z 220 zaposlenimi pa na leto ustvari 27 milijonov evrov prihodkov in okoli milijon evrov dobička.

In kaj je ostalo na pogorišču mesnopredelovalnih velikanov? Blagovni znamki MIP in Kraljica Mortadela Gorica se oživljata pod novim lastnikom - Celjskimi mesninami, ki so lani za obe znamki odštele simboličnih 11.900 evrov. Blagovno znamko Pomurka je zgolj za 350 evrov kupil šentjurski trgovec Ahac. Znamka sicer miruje, saj sta vloženi dve tožbi zaradi domnevno nezakonite prodaje. V KPMG-ju pravijo, da nizke cene nedelujočih znamk niso presenečenje, saj imajo njihovi novi lastniki velike stroške pri njihovem ponovnem oživljanju.

Precejšnja zmeda pa je nastala pri blagovni znamki pašteta Kekec, spor rešuje sodišče. Znamko je za 220 tisoč evrov kupila družba Osem v lasti Mira Flisarja, cena pa je poskočila, ker se je za Kekca potegovala tudi kapitalsko močnejša Droga Kolinska. Družba Osem je že prej imela v najemu obrat Pomurkinih pločevink, za proizvodnjo Kekca je plačevala licenčnino. Kekec pomeni 65-odstotkov letne realizacije družbe, izdelajo ga 500 ton na leto.

Flisar je v blagovno znamko vložil še pol milijona evrov in bi jo rad nadgradil z drugimi okusi ter se razširil na hrvaški in srbski trg. Stečajna upraviteljica Pomurke Alenka Gril zdaj hoče znamko Kekec razveljaviti, češ da je Flisar kupil mrtvo znamko MIP-a DML v stečaju, v resnici pa da uporablja drugo znamko Kekec v lasti Pomurke. Zaplet je nastal, ko je Flisar vložil registracijo za mednarodno znamko Kekec. Katero znamko v resnici uporablja družba Osem, bo odločilo sodišče. Grilova hkrati priznava, da je Flisarjeva družba Kekca ohranila pri življenju in s tem dejansko dvignila vrednost blagovne znamke.

Ali in kako bo oživljena znamka nekdanjega vodilnega proizvajalca Rog, še ni znano. Družba Fura v lasti Luke Koblerja jo je kupila za 45.100 evrov, kar je štirikrat več, kot je znašal predlanski prihodek Fure, ki je brez zaposlenih, ukvarja pa se s prodajo in vzdrževanjem električnih koles. Bolje kaže znamki Tomos dvokolesa. Hidria jo je s podjetjem vred po treh letih prodala celjskemu MPO Kablu, za kakšno ceno, ostaja skrivnost. Proizvodnja znamenitih Tomosovih motorjev ostaja v Kopru, novi lastnik bi jo rad vsaj podvojil, kar pa jim za zdaj še ne uspeva.

Lastnika je zamenjala tudi blagovna znamka Toper, v njena oblačila so bili nekoč oblečeni vsi najboljši športniki v nekdanji Jugoslaviji. Nekdanji lastnik Lohnko inženiring, ki je imel s Toprom velikopotezne načrte, je končal v stečaju, sedanji, družba Bolgarija Trade, napreduje počasi in za zdaj ostaja pri nizkoserijiski proizvodnji športnih oblačil.

Nekdanje slave si ne more povrniti niti blagovna znamka Mura. Letošnja že peta dražba zdravega jedra Aha Mure, ki ga ima v najemu družba Arum Dušana Gomboca, je bila znova neuspešna, čeprav je izklicna cena proizvodnih prostorov, strojev, opreme in blagovne znamke padla na 1,2 milijona evrov. Na prvi dražbi so Aha Muro prodajali za 4,6 milijona evrov. Stečajni upravitelj Stevo Radovanović je kljub temu optimist, saj meni, da bo blagovna znamka preživela.

Več v spodaj priloženi oddaji Točka preloma z voditeljico Janjo Koren in gostoma - Zenelom Batageljem iz Valicona in Bojanom Pretnarjem, strokovnjakom za intelektualno lastnino.