Na gospodarskem ministrstvu so pretekli teden napovedali nov interventni zakon za pomoč gospodarstvu za obravnavo energetske draginje, ki naj bi poleg subvencijske sheme vključeval še ugodna posojila Slovenskega podjetniškega sklada in Slovenskega regionalnega razvojnega sklada za zagotavljanje likvidnosti podjetij.

Sorodna novica Vlada GZS-ju predstavila energetske ukrepe. Šimonka: Naredili smo veliko, je pa nekaj nejasnosti.

Shema pomoči gospodarstvu naj bi bila začasna in bi po večini veljala od 1. januarja 2023 do konca leta, rešitve pa naj bi bile različne glede na tipe podjetij in delež energije v skupnih stroških. Sistem naj bi bil podoben, kot ga poznajo podjetja za letos in v okviru katerega so od 80 milijonov evrov razpoložljivih subvencij do sredine novembra zaprosila za 74 milijonov evrov, vendar prinaša nekatere spremembe.

OZS: Osnutek nesprejemljiv

Rešitve Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) niso prepričale. "Trenutno ocenjujemo, da je osnutek nesprejemljiv," je na seji upravnega odbora zbornice pojasnil njen predsednik Blaž Cvar.

Marko Gorjak z območne zbornice Maribor je opozoril, da bodo nemška podjetja po navedbah medijev plačevala 130 evrov za megavat, slovenska pa po zdajšnjih preračunih približno 320 evrov za megavat energije.

"To pa pomeni neposredno izgubo konkurenčne prednosti na evropskem trgu. Ko nimamo zagotovljenih zakupov, ko niti dobavitelji nimajo zagotovljenih zakupov, ne poznamo referenčne cene, o kateri se pogovarjamo," je nanizal in opozoril pred nevarnostjo povečanja števila nelikvidnih podjetij. "Če pa podjetje ne bo likvidno, ne bo moglo pridobiti subvencije," je dodal.

Pulko: Vsi smo nezadovoljni

Da ukrepi ne bodo zadostni, se boji tudi predsednik nadzornega odbora OZS-ja Aleš Pulko. "Vsi smo nezadovoljni. Še vedno zagovarjamo regulacijo po vzoru Nemčije. Žal za to ni posluha. Ministrstvo za infrastrukturo ima povsem drugačno stališče. Ločiti moramo majhne odjemalce in velika podjetja," je dejal.

Prepričan je, da je pomemben znesek referenčne cene, "kajti samo do te cene bo podjetje dobilo subvencijo". "Zakon bo ustrezen takrat, ko se bo upoštevala tržna cena za referenčno ceno. Druga pomembna stvar pa je sorazmernost glede na rast. V tem primeru bi bil zakon vsaj užiten," je bil oster.

Pišek: Predlagam zaostritev

Da tako ne bomo konkurenčni na tujih trgih, je opozoril še podpredsednik OZS-ja in predsednik sekcije za promet pri zbornici Peter Pišek.

"Predlagam, da zaostrimo zadeve. Povedati moramo, da naše gospodarstvo ne more več, ker mora deliti usodo sosednjih držav in trgov, na katerih delamo. S takimi cenami enostavno ne bomo konkurenčni in ne bomo preživeli. Zakaj bi bili mi unikum in imeli dražjo električno energijo kot Nemčija," je menil.

Na seji so govorili tudi o v ponedeljek sprejeti noveli zakona o dohodnini, s katero pa so obrtniki v delu, ki se nanaša na spremembe pri obdavčitvi t. i. normirancev, zadovoljni. "Vlada je prvotni predlog, ki določa mejo pri 35.000 evrih prometa, zvišala na 50.000 evrov, tako da se lahko z zadnjimi spremembami v zakonu o dohodnini strinjamo. To je namreč ustrezna rešitev za obrtnike, ki jih zastopamo in ki se večinoma nanašajo na izumirajoče poklice," je poudaril Cvar.