Med epidemijo je bilo odpuščenih 12.300 delavk in delavcev iz panoge gostinstva in turizma, propadlo pa je več kot 3000 subjektov, so v peticiji zapisali v sindikatu zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Za to je po njihovem mnenju kriva vlada, ki "ni oblikovala pravih ukrepov za ohranjanje delovnih mest v tej panogi".

Delavke in delavci že šest mesecev prejemajo le 80-odstotno nadomestilo plače, stiske so vsak dan večje, so nadaljevali. "Ljudje želijo in morajo delati, zato da bodo lahko preživeli. In če jim vlada prepoveduje delati, jim mora pokriti ves dosedanji izpad dohodka in zagotoviti 100-odstotno nadomestilo plače," navajajo in dodajajo, da so gostilne zaprte brez dokazov o okužbah in širjenju virusa.

"Vlada s svojimi odločitvami ter sprejetimi nestrokovnimi in neutemeljenimi odloki namerno spodbuja delo na črno in podaljšuje krizo, da bogatijo izbranci, medtem ko delavke in delavci ne morejo niti preživeti," so navedli. Če se gostilne in hoteli odpirajo za politiko, za poslovne sestanke in športne prireditve, zahtevajo, naj se odprejo za vse.

Vse več brezposelnih v sektorju gostinstva in turizma

Na zavodu za zaposlovanje so pojasnili, da se je marca letos v evidenco brezposelnih prijavilo 370 oseb, ki so bile zaposlene na področju gostinstva in turizma.

V prvih treh mesecih letos se je prijavilo skupaj 1867 oseb. Konec marca 2021 je bilo tako v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih 9095 oseb, kar je 2337 oseb ali 34,6 odstotka več kot marca 2020. Februarja lani je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 5716 oseb s področja gostinstva in turizma.

V obdobju od januarja do marca letos se je v evidenco brezposelnih iz panoge prijavilo daleč največ natakarjev, sledijo kuharji, kuhinjski pomočniki, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki in podobni kadri v uradih, hotelih in drugih ustanovah, hotelski receptorji, tajniki, drugi delavci za preprosta dela, menedžerji v restavracijah in podobnih gostinskih obratih, pripravljavci hitre hrane ter drugi, so pojasnili.

Predlogi za interventni zakon

Na seji upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so obravnavali predlog zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu. "Člani so podprli predloge sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS-ju, da država pokrije izpad prometa, zniža davek na dodano vrednost (DDV) in subvencionira regres. Zavzeli so se tudi za takojšnje odprtje gostinske dejavnosti v vseh regijah in za odpravo neživljenjskih pogojev," so sporočili iz OZS-ja.

"Panogi gostinstva in turizma sta zagotovo največji žrtvi epidemije. Gostinci so zaprti že osem mesecev. Država jim mora z ukrepi pomagati, saj so v izjemno težkem položaju. Predvsem pa je treba odpreti gostinsko dejavnost v vseh regijah in tudi gostincem končno dovoliti delati," je poudaril predsednik OZS-ja Branko Meh.

Pomoč panogi gostinstva in turizma vlada predvideva tudi v novem interventnem zakonu. Osnutka interventnega zakona sicer v gospodarstvu še nimajo, imajo pa določene svoje ideje.

"Naš predlog je, da država pokrije nadomestilo za izpad prometa in subvencionira regres 1000 evrov na zaposlenega. Predlagamo tudi, da se zniža stopnja DDV-ja za storitve v gostinstvu in turizmu, in sicer do konca leta 2022. Za ta korak se je že odločilo osem evropskih držav," je predloge sekcije za vključitev v interventni zakon pojasnil njen predsednik Blaž Cvar.

Opozorila glede pogojev odpiranja teras

Obenem so v OZS-ju opozorili na neživljenjske pogoje pri odpiranju teras in vrtov gostinskih lokalov, zaradi katerih se jih je le malo gostincev v tem tednu sploh odločilo odpreti.

"Zakaj so blazine na stolih v gostinskem obratu bolj tvegane kot oblazinjeni stoli v javnem prometu?" je med drugim izpostavil gostinec in predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Drago Delalut.

Cvar je prepričan, da so pogoji obratovanja nesmiselni in se jih v praksi ne da spoštovati. "Meter in pol pri isti mizi je nerazumljiv pogoj," je prepričan Cvar, ki je obenem pojasnil, da je strokovni svet za turizem predlagal, da bi bili delavci v turizmu uvrščeni na seznam za prednostno cepljenje, s čimer bi se izognil tedenskemu testiranju zaposlenih.

V sekciji za gostinstvo in turizem pri OZS-ju obenem predlagajo, da se poleg drugih že veljavnih ukrepov pomoči panogi, ki se morajo podaljšati do konca leta 2021, sprejme nov ukrep, ki bo zagotovil sredstva za ponovni zagon v panogi gostinstva in turizma. Vsi, ki jim je bilo z odlokom prepovedano opravljati dejavnost ali so imeli bistveno zmanjšan obseg poslovanja, bi morali prejeti enkratno nadomestilo v sorazmerni višini upada prometa.