Borut Meh je poudaril, da je stanje v Sloveniji še toliko bolj občutljivo, "ker imamo majhno ekonomijo".
V združenju že opažajo odpuščanje delovne sile. Kot pravi njegov predsednik, se pogodb, sklenjenih za določen čas, ne podaljšuje več, čeprav je bila to v preteklosti stalna praksa. Tudi obseg dela agencij, ki podjetjem zagotavljajo delavce iz tujine, se znižuje, dodaja Meh.
"Če bo še huje, bo res kriza in se bo izvedlo programe ugotavljanja viškov. To pomeni, da bo sledilo tudi odpuščanje delavcev, zaposlenih za nedoločen čas."
Najhuje v gradbeni in avtomobilski industriji
Na vprašanje, katerim slovenskim podjetjem v času nestabilnosti najbolj trda prede, je odgovoril, da vsem, ki se ukvarjajo z gradbeno ali avtomobilsko industrijo. Pojasnil je, da se zoper razmere na trgu pri nas še najbolje borita tekstilna in lesna industrija, ki sta navajeni na boj za preživetje in sta v tem smislu najbolje pripravljeni na zaostrene razmere.
O propadanju podjetij Meh ne govori rad. Raje uporablja izraz stečaj. Kot pravi, je proces ustanavljanja in zapiranja podjetij stalen, v tem času pa je mogoče pričakovati večje število stečajev. Pri tem se mu zdi pomembno poudariti, da status stečaja pomeni, "da lahko družba dela naprej v neki drugi konstelaciji".
Predsednik združenja delodajalcev je prepričan, da stanje kljub vsemu ne bo drastično. "Če pa se bo kriza vendarle nadaljevala, bomo res lahko govorili o recesiji," je dodal.
Meh: Krizo je povzročil finančni sektor
Meh zatrjuje, da je krizo povzročil finančni sektor, ki je napihoval pričakovanja na finančnih trgih. "Finančnemu sektorju je prav malo mar, kaj se dogaja nam v realnem sektorju, čeprav je jasno, da bo breme krize ob visokih obrestnih merah, višjih provizijah in težji dosegljivosti trga denarja plačeval prav realni sektor," opozarja.
Meh za spremembe davčne zakonodaje in nov socialni sporazum
Nova vlada bi morala po njegovem mnenju skrbno spremljati, kaj se dogaja in se pripraviti na soočenje z razmerami. Spremeniti bi bilo treba davčno zakonodajo, saj je delo v Sloveniji zelo obremenjeno, zato smo podjetja draga. Če bi bila obdavčitev dela manjša, bi bil manjši tudi pritisk na dvig plač. Ljudje bi tako imeli več denarja, podjetja pa bi lažje delala, je svoj pogled na potrebne spremembe za MMC razgrnil Meh.
Ponovno bi bilo treba uvesti davčne olajšave (čeprav so jih nekaj že) ter oblikovati nov socialni sporazum, ki bi omogočil bolj fleksibilen trg delovne sile, zaključuje.
Marjetka Nared
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje