Dekan ljubljanske Ekonomske fakultete je v pogovoru za našo spletno stran spomnil, da se je ohlajanje gospodarske rasti začelo že v prvem četrtletju leta 2007, torej še preden so se jeseni leta 2007 pojavili prvi znaki finančne krize: "Recesija je tako ali tako že bila na poti, finančna kriza pa jo bo pospešila, in to bo prizadelo tudi slovensko gospodarstvo. Določeno povečanje brezposelnosti je normalno pričakovati."

Najranljivejša podjetja z investicijsko dejavnostjo
Tudi propadanje podjetij v teh nestabilnih časih po njegovem mnenju ne bi bilo presenetljivo. Kot je pojasnil, so podjetja propadala tudi v najboljših časih. Glavno vprašanje je torej v tem, koliko podjetij propade. Mramor zatrjuje, da so v razmerah ohlajanja gospodarstva najbolj ranljiva tista podjetja, ki, denimo, poslujejo v gradbeništvu, saj je to investicijska dejavnost. "Najmanj bodo prizadeta tista podjetja, ki se ukvarjajo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, kot so osnovna hrana, ogrevanje in podobno," je dodal.

"V prejšnjem času je bilo to slabo, saj je povzročalo večje stroške bank in manjšo konkurenčnost in so se banke zelo pritoževale, ampak v tej situaciji je to zelo dobro. Tudi iz poslovanja bank je razvidno, da so relativno robustne, vsak pa pravi, da če pride do nekega zelo črnega scenarija, bo potrebna tudi resna intervencija države."

Število slabih posojil v Sloveniji v mejah normale
Glede hipotekarnih posojil v Sloveniji je Mramor dejal, da ima vsaka banka določen delež slabih posojil - takšnih ali drugačnih: "Kredit je v bistvu posojilo za prihodnost - ko se daje kredit, se ocenjuje, ali je nekdo sposoben vračati ali ne, torej se ocenjuje prihodnost, in vemo, da je prihodnost negotova." Določeni odstotki vseh kreditov so vedno slabi, razlaga ekonomist in dodaja, da to ni nič običajnega. "Problem je, če je takšnih kreditov veliko, ampak v naših bankah je bilo to v normalnih mejah."

Bodo od menedžerjev prevzeta podjetja lahko odplačevala posijila?
In kakšno usodo napoveduje menedžerjem, ki so izvedli odkupe podjetij, pri čemer so za kredite zastavili delnice, ki so zdaj izgubile veliko vrednosti? Bodo morale takšne družbe prodajati svoje nepremičnine? "Mislim, da so situacije zelo različne, ker so bili tudi načini izpeljave teh odkupov zelo različni," odgovarja. "Imamo različno situacijo, nekatera od podjetij so na borzi, druga ne, zato je težko reči na splošno, kakšne bodo zanje posledice. /.../ Ključno vprašanje je, ali so podjetja, katerih denarni tok je uporabljen za poplačilo kreditov, kreditno sposobna in ali bodo lahko na daljši rok odplačevala posojila."

Mramorja smo povprašali tudi, zakaj dobrim novicam (odločitev ZDA za injekcijo, vredno 700 milijard dolarjev, dogovor o znižanju obrestnih mer ... ) na trgih takoj sledijo novi padci. Povedal je, da za to krivo vprašanje t. i. informacijskega kapitala v bankah, kar pomeni, da se ne ve, kako neka banka stoji. "Ne veš, ali je ta banka tudi okužena s tem, da ima določene slabe naložbe, koliko ima takih naložb in ali jih je več, kot je kapitala banke." Sogovornik meni, da bo negotovost na trgih ostala, vse dokler se ta problem ne bo rešil.

Mramor prepričan, da so odzivi ljudi pretirani
Kdaj bo padanje borznih tečajev doseglo dno, je po njegovih besedah težko napovedati. Pričakuje pa, "da se bo z vsemi ukrepi, s katerimi se zdaj poskuša povrniti zaupanje v bančni sistem, padanje ustavilo, ker je tudi v realnem delu gospodarstva pretirano". Prepričan je, da so odzivi ljudi pretirani. "Ko zavlada panika, ni več racionalnega premisleka, če še informacij ni oziroma so omejene, je tako padanje možno."

Spregovoril je tudi o množičnem vlaganju v zlato. "Problem je v tem, da so se investitorji že pred nekaj časa usmerili v zlato, in vidimo, da zdaj izjemno raste njegova cena - tudi po 300 dolarjev na dan. Če nekdo želi imeti dolgoročno naložbo in nalaga zdaj v zlato, ko je cena že relativno visoka, lahko da se bo še povišala, vendar na daljši rok zlato ne prinaša donosa, ni obresti, ni dividend. Ima samo kapitalski dobiček. Ko se bodo ljudje nato preusmerjal v druge naložbe, ko se bodo začeli prodajati zlato, bo njegova cena padla. Tem, ki preusmerjajo varčevalne vloge ali denar iz vzajemnih skladov v zlato, se lahko zgodi, da bodo drago kupovali in poceni prodajali."

Marjetka Nared