Premier Borut Pahor in nekaj ministrov so se sešli z vodstvom Agencije za upravljanje kapitalskih naložb ter razpravljali o osnutku strategije upravljanja državnega premoženja. Sestanek je bil zanimiv tudi zato, ker ministrica za gospodarstvo Darja Radić že nekaj časa glasno izraža svoje nestrinjanje z dozdajšnjimi odločitvami agencije in je v vladno usklajevanje poslala predlog zamenjave vodstva.

V treh tednih bo znana strategija upravljanja
A po sestanku so bili dobro razpoloženi tako Pahor kot predsednica uprave AUKN-ja Dagmar Komar in predsednica sveta Alja Markovič Čas. "O razlogih, zaradi katerih Radićeva razmišlja o zamenjavi vodstva AUKN-ja, sva se pogovarjala, a to ne bo tema jutrišnje seje vlade. Smo tik pred tem, da sprejmemo dokument, in po tem lahko merimo uspešnost agencije. Menim, da se stvari urejajo," je prepričan premier.

Vsi trije so se strinjali, da so na sestanku dosegli pomembno soglasje, in sicer bo agencija do petka vladi poslala strategijo upravljanja državnega premoženja, po usklajevanju pa bo v treh tednih ta dokument vlada predložila državnemu zboru.

Vrednost premoženja države je osem milijard in pol
Agencija bo v njem opredelila strateške naložbe države, Komarjeva pa konkretnih pomembnih družb ni želela omenjati, dejala je le, da bodo to zagotovo določene naložbe v bančnem sektorju, logistiki, transportu in energetiki. Vsi trije pričakujejo, da se bodo prav o tem v parlamentu, ki naj bi strategijo potrdil septembra, najbolj kresala mnenja. V dokumentu bo namreč določeno tudi, kaj in kako se bo prodajalo.

Pahor je vrednost državnega premoženja ocenil na 8 milijard in pol evrov ter večkrat poudaril, da se je država do zdaj izkazala kot slab gospodar. Prav zato je bila ustanovljena ta agencija, je dodal, in ker gre za bdenje nad tako velikim premoženjem, je pričakoval, da se bodo na začetku pojavljale "otroške bolezni", pa tudi, da bo spotikanje na delo agencije.

"To je najpomembnejša agencija v državi"
"Po moči, ki jo ima, je to najpomembnejša agencija v državi. Ljudje, ki jo vodijo, so ljudje, ki imajo veliko internih informacij, ki so odločilne za igralce na kapitalskem trgu. Člane sem pozval, naj ravnajo izjemno skrbno, sicer ne bo prišlo le do kršitve zakonov, ampak tudi do oškodovanja državne lastnine," je dodal.

Komarjeva pa je znova zagotovila, da je do zdaj vedno delovala zakonito, zato ne vidi razloga, zakaj bi morala odstopiti. "Agencija je postavljena, da postavi dobre prakse korporativnega upravljanja. Vse odločitve so bile sprejete zakonito. A v slovenskem prostoru še vedno ni povsem jasno, kaj to je korporativno upravljanje," je poudarila.

Pahor se ni strinjal s postopki pri NKBM-ju
Dotaknili so se tudi nekaterih konkretnih odločitev agencije v zadnjih mesecih. Pahor je tako priznal, da tudi sam ni bil navdušen nad odločanjem glede dokapitalizacije Nove Kreditne banke Maribor, ko je AUKN naložil državnim energetskim podjetjem, da morajo kupiti ponujene delnice. Sam je namreč na poslovni konferenci v Londonu in na srečanju ameriške gospodarske zbornice obljubil, da bodo lahko v banko vstopili tudi tuji vlagatelji.

Tako premier kot Komarjeva od vodstva druge velike državne banke - Nove Ljubljanske banke - pričakujeta, da bo po tem, ko jo je država dokapitalizirala, skrčila vse nepotrebne stroške. "Dobili bomo poročilo uprave v zvezi z regresom. Če je bil izplačan v skladu s kolektivno pogodbo, pričakujemo od uprave, da začne pogajanja s sindikati – glede na stanje, v katerem je banka," je povedala Komarjeva.

Predsednica sveta agencije Alja Markovič Čas pa je zagotovila, da si zdaj ogledujejo strukturo nadzornih svetov družb v večinski državni lasti in da bodo verjetno v prihodnje izvedli nekatere menjave. Te sicer ne bodo tako velike, kot napovedujejo mediji.

Kaj se je dogajalo od ustanovitve AUKN-ja?
Najprej so odmevale zahteve agencije po preklicu razrešitve direktorja Termoelektrarne Šoštanj, nato je razburjala odločitev o razveljavitvi sklepa skupščine Zavarovalnice Triglav o odobrenem kapitalu, nato pa še navodilo izbranim podjetjem v lasti države, da sodelujejo pri dokapitalizaciji NKBM-ja.

Pred dnevi pa so v javnost prišli še podatki o višini regresov za letni dopust, ki so jih izplačali v podjetjih v delni, večinski ali celotni državni lasti. Premier Pahor je izrazil prepričanje, da je za tako visoka izplačila odgovorna agencija, in vodstvo AUKN-ja pozval k ukrepom, še zlasti v družbah, ki poslujejo slabše in je njihovo preživetje odvisno od davkoplačevalskega denarja.

Agencija je odgovorila s pozivom upravam in nadzornim svetom, da pri izplačilih regresov ravnajo odgovorno, gospodarno ter skladno z razmerami v gospodarstvu in družbah. Posebno pismo je naslovila na Zavarovalnico Triglav. Od uprave, ki si je izplačala več kot 40.000 evrov regresa, zahteva, da razliko vrne.

Nezadovoljstvo s sejninami
Sicer pa tudi sami člani agencije niso bili zadovoljni z višino sejnine, ki jo prejemajo in so predlagali, da bi namesto med 50 in 70 evri na sejo prejemali izplačila v višini med 275 in 375 evrov. Vlada je to zavrnila, prav tako se o tem niso pogovarjali na tem sestanku.