Kot je še povedal, banka morda potrebuje celo pol milijarde evrov in več, zato je potrebna strokovna utemeljitev tega, ali bodo dokapitalizacijo plačali davkoplačevalci ali pa se bo država večinskemu deležu v NLB-ju odrekla in obdržala le kontrolni delež, torej 25 odstotkov in eno delnico. Osebno se premier zavzema za ohranitev kontrolnega deleža v banki, če pa ga bo kdo prepričal v nasprotno, bo to tudi sprejel, je povedal.

Jasno je, da bo o tem vprašanju tekla tudi politična diskusija, a premier je dejal, da ga to ne moti. Vsekakor pa želi, da so podlaga za politično odločitev na vladi in v državnem zboru strokovne odločitve.

"Vprašati se je treba, ali je država slab lastnik"
Slovenija sama nima dovolj denarja za financiranje svojega razvoja, v mednarodnem okolju pa ga je dovolj, vendar se moramo prej odločiti, kdaj in kako prodajati pomembno premoženje. Pred tem se je v primeru NLB-ja treba tudi vprašati, ali je država, glede na to da banka posluje z izgubo, slab lastnik, pa tudi to, kaj bi bilo s Slovenijo in slovenskim gospodarstvom, če NLB v času finančno-gospodarske krize ne bi bila v lasti države, je dejal Pahor.

Glede rezultatov banke v prvem letošnjem polletju, v katerem je NLB na ravni skupine "pridelala" za 34,6 milijona evrov, matična banka pa 20,2 milijona evrov izgube, je premier dejal, da so bili rezultati pričakovani.