Na sejmu se je predsednik vlade skupaj z ministrico za gospodarstvo Darjo Radić in kmetijskim ministrom Dejanom Židanom udeležil skupne seje odborov DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter gospodarstvo. Obravnavali so ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti stanja v agroživilskem sektorju.

Pahor: Če bo konsenz, ga bomo izpeljali
Premier Borut Pahor, ki je kot predsednik vlade prvič na sejmu, je v uvodu razprave poudaril, da ne bi želel, "da bi bil napačen vtis v javnosti, kot da vlada ne daje potrebne pozornosti problemom v kmetijstvu, ne samo v ožjem gospodarskem, ampak tudi v širšem družbenem smislu, ker to ni res."

"Če in kolikor so problem in se jih da odčitati, potem si želim, da ob ukvarjanju z vsemi drugimi problem in izzivi, ki jih imamo jeseni pred sabo, ne bi opustili tudi potrebnih reševanj problemov, ki zadevajo slovenskega kmeta, njegovo gospodarstvo in kmetijstvo kot celoto," je pojasnil Pahor in udeležence, med katerimi so bili tudi poslanci in številni predstavniki gospodarstva, pozval, da skupaj ugotovijo, kaj je dolžnost vlade, da poveča konkurenčno sposobnost. "Če boste dosegli konsenz, kaj je naloga vlade, bomo to tudi izpeljali," je zagotovil.

"Pridelovalni in predelovalni sektor sta neločljivo povezana"
Židan pa je ponovil stališča vlade, da je hrana postala strateška surovina in da je ni mogoče povsem prepustiti trgu. Pravi, da sta pridelovalni in predelovalni sektor neločljivo povezana, proizvodnja brez domače surovine pa izgublja prednost. Ministrstvo je tako ustanovilo sektor za podporo živilskopredelovalni industriji, veliko pa pričakujejo tudi od zakona o promociji.

Minister je opomnil, da je prednost Slovenije kakovost, ki jo je treba vzdrževati in nadgrajevati. Proizvodnje hrane, ki ne temelji na povezanosti in dolgoročnem sodelovanju, si dolgoročno v Sloveniji, po njegovem mnenju, ne moremo predstavljati.

"Tako kot v EU smo pri nas opazili, da je v prehranski verigi nastala asimetrija, ki že deluje škodno, in v to je treba poseči, rešiti pa moramo tudi to, česar nismo v preteklih letih, s promocijo oziroma komunikacijo slovenskega proizvajalca s potrošnikom," je dejal Židan.

Židan: Kmetijska zemljišča ne bodo dodatno obdavčena
Židan, ki je največ odgovarjal na številna vprašanja, je med drugim še pojasnil, da smo pri samooskrbi že na nevarnem območju ter da bo vlada zaščitila kmetijsko zemljo. Bioplinarne, ki jih na veliko gradimo, so vprašljive, so pa možnosti za zeleno energijo v gozdovih, je še pojasnil.

Na očitke o stalnem slabšanju dohodkovnega položaja kmetov pa je odgovoril, da je treba ob ceni, ki jo dobi za pšenico kmet, upoštevati tudi subvencijo in da je bil obračun za katastrski dohodek za 36 odstotkov nižji. Bojazni, da bi bila dodatno obdavčena kmetijska zemljišča, po ministrovih besedah ni in temu je pritrdil tudi Pahor, češ da na finančnem ministrstvu že pripravljajo spremembe zakona.

Radićeva: Drobljenje sredstev ne prinaša rezultatov
Živilskopredelovalna industrija je zelo pomembna panoga, ki je tudi dovolj zdrava, pa ocenjuje Radićeva. Gospodarsko ministrstvo bo sodelovalo z ukrepi, ki jih ima, pripravljati pa začenja tudi "industrijsko politiko", kjer bodo izpostavljene ključne panoge, ki jih želi vlada razviti v Sloveniji in za katere imamo znanje in potencial. Med temi panogami je tudi živilskopredelovalna industrija.

Le tako bo mogoč razvojni preboj, meni Radićeva in opozarja, da drobljenje sredstev ne prinaša rezultatov. Prepričana je, da je močna prehrambena veriga najboljša zaščita za vse.

Odbora sta na koncu sprejela sklepe, da je ključnega pomena trdna in uravnotežena povezava agroživilske verige, da mora razvoj temeljiti na znanju, da je treba spodbujati domačega kupca ter povezanost pridelovalne in predelovalne industrije, pobude za razvoj podjetij pa morajo prihajati od njih samih, saj lahko država le usmerja in jim pomaga pri doseganju ciljev.