"Od projekta ne bomo odstopili, 14 let energije, želje in denarja smo vložili, da bi se stadion končno uredil. Hoteli smo narediti simbiozo starega in novega, da ohranimo kulturno dediščino, ki je edina mogoča za obnovo Plečnikovega stadiona. Tega je država daleč nazaj opustila in se, kot tudi do drugih kulturnih spomenikov, do njega vede mačehovsko in ga pušča propadati," je poudaril Joc Pečečnik.

Tako Pečečnik kot tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdan Gabrovec sta zatrdila, da je v vseh dosedanjih pogovorih predsednik vlade Janez Janša izražal podporo projektu BŠP.

Projekt BŠP na prednostni listi za okrevanje športa po pandemiji

"Naš namen niso sodne bitke, ampak da nadaljujemo delo. Vse parlamentarne stranke sem povprašal, kaj menijo o tem projektu, tudi Janeza Janšo, še preden je postal predsednik vlade, in je pokazal veliko navdušenje. Prepričan sem, da ga še vedno podpira, saj je BŠP še vedno na prednostni listi pomembnih gradbenih projektov za obnovo v času pandemije covida-19," je pojasnil Pečečnik.

"Ko smo imeli 22. julija lani na Brdu sestanek s predsednikom vlade Janšo, je bil med devetimi točkami za okrevanje športa na tretjem mestu BŠP. Janša je dejal, da pričakuje, se se bo zadeva pozitivno uredila. OKS ostaja partner, prepričan o uspehu, saj se tekme dobivajo na koncu, tudi v zadnjih minutah ali sekundah," je pojasnil Gabrovec.

Pečečnikovo podjetje Elektronček ima 59-odstotni delež v BŠP-ju, Mestna občina Ljubljana (MOL) 28-odstotni, tretji partner OKS pa 13-odstotnega na račun deleža pri lastništvu zemljišč. Skupaj je bilo doslej v projekt BŠP vloženih že več kot 12,4 milijona evrov.

Predsednik OKS-ja Gabrovec je povedal, da ostajajo partnerji BŠP še naprej, po Pečečnikovih besedah pa to velja tudi za MOL. Gabrovec je pojasnil, da si OKS pri projektu BŠP obeta prostore za svoje delovanje, za panožne in druge športne organizacije ter za slovenski olimpijski športni center.

Tožbe in ovadbe odgovornih na kulturnem ministrstvu

Zaradi "neupravičenih posegov v postopek izdaje gradbenega dovoljenja" je Pečenik napovedal vložitev kazenske ovadbe, tožbe na upravno sodišče in odškodninske tožbe. Pri tem je posebej omenil ovadbo proti ministru za kulturo Vasku Simonitiju in Jelki Pirkovič, v. d. generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo.

"Ministrstvo za okolje in prostor je zaradi nezakonitega ravnanja nekaterih vodilnih na ministrstvu za kulturo ustavilo postopek tik pred izdajo enotnega gradbenega dovoljenja. Ministrstvo za kulturo, odkar ga vodi Vasko Simoniti, je z grožnjami zaposlenim na zavodu za kulturno dediščin doseglo, da so že drugič nezakonito prekinili postopek izdaje dovoljenja in so pri tem povozili stroko, ki je morala iz strahu pred ohranitvijo služb izdati negativno mnenje," je enega vzrokov za kazensko ovadbo, ki jo bodo vložili v ponedeljek, navedel Pečečnik.

"Živimo v zelo čudni državi, kjer je ministrstvo za kulturo pokazalo, da zanj zakon in stroka ne veljata. Najvišji uradniki kažejo svojo moč vsem državljanom, da lahko delajo, kar hočejo. Njihov cilj pa ni kultura ali kulturni spomeniki, ampak škodovati posameznikom, v tem primeru meni osebno, družbi BŠP in vsem njenim partnerjem. Proti tej samovolji se bomo borili z vsemi sredstvi. Nisem še star in imam dovolj časa za ta projekt v dobro športa, države in naše kulturne dediščine," je še dodal Pečečnik.

Simoniti ne obvladuje razmer na ministrstvu

Dodal je še, da ministra Simonitija osebno ne pozna in da meni, da osebno v to ni vpleten. "Očitno ne obvladuje razmer na ministrstvu, ki sprejema nezakonite odločitve, kar lahko prekličejo in gremo naprej ... Izjemno cenimo Plečnika in njegovo dediščino, ni res, da bomo vse porušili in bo ostalo le pet odstotkov njegovega dela, ampak bo vse do zadnjega zidaka ostalo v parku. Mnogo stvari pa je po nekaj desetletjih propadanja v takem stanju, da jih bo treba obnoviti," je dodal.

Projekt BŠP je Pečečnik pripravljen tudi odstopiti državi, če bi njemu in partnerjem povrnila doslej vložena sredstva, tudi z menjavo za drugo nepremičnino. Vendar ne pod pogojem, če bi država potem projekt predala drugemu vlagatelju.

"Upam, da bo prevladal razum, ampak zdaj kaže, da se bomo v naslednjih letih ukvarjali s kazenskimi ovadbami, tožbami in pravnimi zadevami namesto z obnovo in arhitekti. Dokazali pa bomo, da pri nas vlada pravna država, in ne diktatura," je še poudaril direktor BŠP-ja.

Bežigrajski športni stadion propada

Stadion za Bežigradom v Ljubljani je bil po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika zgrajen v dveh fazah, najprej v letih 1925 in 1926 za izvedbo katoliškega shoda s telovadnim nastopom društva Orel ter po letu 1935, ko je v Ljubljani potekal evharistični kongres. Po drugi svetovni vojni je gostil športna tekmovanja in koncerte.

Po vojni so stadion dograjevali, najprej so po antičnih vzorih dokončali sedeže na polkrožnih zaključkih, večkrat je bila prilagojena tudi atletska steza, dodani so bili plastični sedeži in reflektorji na visokih kovinskih stolpih. Ti so bili v uporabi do začetka leta 2008.

Stadion je po drugi svetovni vojni postal sedež nogometašev ljubljanske Olimpije, množično so bili obiskani derbiji proti Mariboru. Aprila 1964 se je tako zbralo kar 19.994 gledalcev, kar velja za rekordno obiskanost nogometne tekme pri nas. Na njem je po osamosvojitvi Slovenije dolgo igrala tudi slovenska nogometna reprezentanca. Zadnji dvoboj je odigrala 18. avgusta 2004, ki se je pred okrog 6000 gledalci končal z 1:1 proti tedanji Srbiji in Črni gori.

Že tedaj je bil stadion v zelo slabem stanju, pozneje pa je začel še bolj propadati.

Večletni spori in zapleti

"Ne le, da bi se z gradbenim dovoljenjem za BŠP končalo več desetletij dolgo propadanje Plečnikovega stadiona, z muzeji, kliniko, kongresnimi dvoranami in športnimi površinami ter ne nazadnje z vrhunskimi prireditvami, projekt Ljubljani prinaša dodaten turistični potencial. Poleg pozitivnega vpliva na turistični obisk bo projekt ustvaril še 800 novih delovnih mest, vsako leto več milijonov evrov davčnega priliva, državi pa bo prihranil večmilijonsko naložbo v obnovo stadiona. Obsežna finančna investicija v vrednosti 240 milijonov evrov bo imela številne večkratne učinke tudi na slovenski gradbeni in obrtniški sektor," je prepričan Pečečnik.

Decembra 2009 so spor zaradi nasprotovanja projektu sprožili posamezniki iz bližnjih Fondovih blokov, ki imajo v posesti del zemljišč ob stadionu, ter nato sprožali pritožbe tudi v naslednjih letih.

Predzadnje manjkajoče soglasje, vodno, je bilo BŠP-ju izdano konec septembra 2012, nato so čakali le še zaključek postopka okoljevarstvenega soglasja.

Tega je Agencija RS za okolje (ARSO) izdala aprila 2017, a ga je po pritožbah ministrstvo za okolje in prostor 22. novembra 2017 odpravilo in vrnilo v ponovno odločanje na ARSO. Ta je januarja 2018 ugotovil neskladnosti nameravane gradnje z odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena.

Mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pa je marca 2018 pritrdilo, da je izdano kulturno-varstveno soglasje v skladu z določili omenjenega odloka, a so drugi udeleženci trdili nasprotno.

Ko se je že zdelo, da bi se postopek vendarle lahko končal v korist BŠP-ja, je bilo konec marca gradbeno dovoljenje ponovno zavrnjeno.