V zvezi s tem so včeraj objavili belo knjigo, v kateri poudarjajo, da bo zviševanje carin škodilo tudi ameriškemu gospodarstvu.

Kitajci so v beli knjigi ZDA prvič uradno obtožili za izsiljevanje in hegemonijo, vendar so hkrati poudarili, da lahko samo prosta trgovina in sodelovanje vodita v boljšo prihodnost. V Pekingu neuradno sicer menijo, da pred delnimi ameriškimi kongresnimi volitvami, ki bodo v novembru, nima smisla začeti novega dialoga, saj je politično ozračje v ZDA vse bolj pregreto.

Kitajsko vodstvo obenem sporoča Washingtonu, da v nobenem primeru ne bo enostransko popustilo, čeprav se nerado spušča v bitko z ZDA. Kitajska je namreč v slabšem položaju, ker je gospodarsko šibkejša, po drugi strani pa nima možnosti za recipročne protiukrepe, ker izvaža v ZDA trikrat več, kot uvaža iz nje.

Peking želi spodbuditi notranjo porabo
Tudi če bo ameriški predsednik Donald Trump uvedel višje carine na ves kitajski izvoz v ZDA, lahko Kitajska po mnenju azijskih ekonomistov v veliki meri nevtralizira omenjene ukrepe. V tem primeru bo namreč vlada sprejela nove stimulativne ukrepe za povečanje notranje porabe. Glede na to, da dolg kitajskih državnih podjetij vse bolj narašča in ogroža finančno stabilnost, bodo po tem ukrepu posegli le v skrajnem primeru.

Najnovejši pritiski ZDA na Kitajsko v tukajšnji javnosti obujajo tudi zgodovinski spomin na tako imenovano stoletje ponižanj, ki jih je Kitajska doživela od zahodnih držav v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja. Takrat je bila Kitajska šibka država, danes je postala drugo najmočnejše gospodarstvo na svetu. Kitajsko vodstvo že samo zaradi tega ne more poklekniti pred Trumpom. Vprašanje pa je, kakšne posledice bo imela dolgoročna trgovinska vojna z ZDA na politično stabilnost Kitajske.