Če nadaljnja pogajanja s Kitajsko o spremembi njenih trgovinskih praks ne bodo obrodila sadov, se bodo carine na uvoz kitajskega blaga na začetku leta 2019 zvišale na 25 odstotkov. Zadnji ukrep ZDA pomeni, da je država od julija letos, ko je uvedla carine na 50 milijard kitajskih dobrin, uvedla višje carine že za skupno 250 milijard kitajskih dobrin, kar je polovica vsega kitajskega izvoza. Kitajska je takrat odgovorila z enako mero.

Urad trgovinskega predstavnika ZDA je sicer s predlaganega seznama blaga, ki ga bodo doletele carine, črtal 297 kategorij produktov, med njimi Applove pametne ure in podobne tehnološke izdelke za široko potrošniško porabo. Izvzete so tudi določene sestavine za kemikalije, ki se proizvajajo v ZDA v predelovalni industriji in kmetijstvu, pa med drugim kolesarske čelade in otroški sedeži.

Kitajska uvaja protiukrep
Tudi Peking je ravno danes začel izvajati dodatne protiukrepe v obliki carin na 60 milijard dolarjev uvoza iz ZDA in EU, zaradi česar se tudi v Sloveniji krepi zaskrbljenost, da bi se posledice trgovinske vojne lahko razširile po vsem svetu. Kitajski protiukrep uvaja carine na okoli 5.200 ameriških proizvodov, in sicer 5-odstotne carine na manjša letala, računalnike in tekstil ter 10-odstotne carine na kemikalije, meso, žito in vino.

Ifo: dodatne carine upočasnile kitajsko gospodarsko rast
Kitajska je lani iz ZDA uvozila "le" za 130 milijard dolarjev blaga, ZDA pa so iz Kitajske uvozile za okoli 500 milijard dolarjev proizvodov. Trump grozi, da bo v primeru povračilnih ukrepov Pekinga dodatno ocarinil še 267 dolarjev kitajskega uvoza. V ameriških gospodarskih združenjih so nad zaostrovanjem trgovinske vojne zaskrbljeni, Trumpovo odločitev pa označujejo za "lahkomiselno", saj naj bi povzročila trajno škodo skupnostim po vsej državi.

Nemški inštitut za gospodarske raziskave Ifo je ocenil, da bodo dodatne carine upočasnile kitajsko gospodarsko rast za od 0,1 do 0,2 odstotne točke. Če bi se carine ob koncu leta zvišale z 10 na 25 odstotkov, pa bi se učinek zmanjšanja gospodarske rasti okrepil na 0,3 do 0,5 odstotne točke.

Hkrati pa Ifo navaja, da trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko "ustvarja priložnost za Evropo, da uveljavi lastne interese". Če bo namreč Kitajska prisiljena v reforme v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), bo to precej bolj okrepilo konkurenčnost nemških kot ameriških dobaviteljev.

Azijske borze s krepkim padcem v nov teden
Tečaji delnic na borzah v Aziji so nov teden začeli s krepkim padcem. V Hongkongu se je indeks Hang Seng znižal za krepkih 1,60 odstotka. Medtem ko se vlagatelji do zdaj niso bistveno obremenjevali zaradi razpihovanja trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko, pa je ta zdaj deležen vedno večje pozornosti.

Kot se je konec tedna izvedelo iz zanesljivih virov, je Kitajska odpovedala za prihodnje dni napovedane pogovore z ZDA.
ZDA so ene izmed sankcij proti Kitajski uvedle tudi zato, ker je od Rusije kupila najsodobnejša vojaška letala SU-35 in protiletalske sisteme S-400, ki so med najsodobnejšimi na svetu. Z novimi ukrepi kitajska vojska ne bo mogla več izvajati finančnih transakcij prek finančnih ustanov, ki jih nadzorujejo ZDA, direktorju oddelka za nabavo kitajske vojske pa bodo prepovedali vstop v ZDA.

Kitajska zahteva, da ZDA nemudoma odpravijo omenjene sankcije, sicer bodo nosile posledice te akcije. Kitajsko zunanje ministrstvo je v nedeljo poklicalo na zagovor ameriškega veleposlanika na Kitajskem Terryja Brandstata in mu izročilo oster protest zaradi najnovejših sankcij ZDA.