Frankfurtski delniški indeks DAX30 se je v ponedeljek znižal za 0,3 odstotka (čeprav je bil zjutraj zaradi ugodnega razpleta grških volitev za 1,6 odstotka v plusu), v torek pa se je do 14. ure povzpel za okrog pol odstotka, na 6.280 točk. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks DAX30 se je v ponedeljek znižal za 0,3 odstotka (čeprav je bil zjutraj zaradi ugodnega razpleta grških volitev za 1,6 odstotka v plusu), v torek pa se je do 14. ure povzpel za okrog pol odstotka, na 6.280 točk. Foto: Reuters

"Brez odmevnih zgodb je v naslednjih tednih težko pričakovati opaznejše pozitivne premike. Še vedno so najprometnejše Krkine delnice, ki so našle oporo med 42 in 43 evri, kjer je bilo sklenjenih tudi nekaj več poslov. Delnica Nove KBM se približuje meji dveh evrov. Do konca meseca je treba zagotoviti dovolj velik delež temeljnega kapitala, konkretnih rešitev pa še ni napovedanih. Sklepamo lahko, da bodo našli podobno rešitev, kot je predlagana za NLB, kar bi lahko še dodatno vplivalo na ceno," je za MMC povedal Uroš Ožbolt (Alta skladi).

Tečaji delnic na Lj. borzi:

ZAV. TRIGLAV

+1,25 %

12,15 EUR

KRKA

+0,56 %

43,25

TELEKOM

+0,00 %

69,00

MERCATOR

-0,08 %

124,50

GORENJE

-0,36 %

5,002

PETROL

-1,69 %

175,00

LUKA KOPER

-3,71 %

8,30

NOVA KBM

-4,55 %

2,10


Madrid se zadolžuje po nevzdržnih obrestih
Ne le pri nas, tudi v Nemčiji se krepi pesimizem. Zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo se je junija znižalo tako močno, kot že od leta 1998 ne, kaže indeks konjunkturnih pričakovanj Zew. Njegova vrednost je predvsem zaradi strahu pred zlomom španskih bank padla kar za 27,7 točke in zdaj znaša minus 16,9 točke. Danes se je Španija spet zadolžila na obvezniških trgih. Za 12-mesečne zakladne menice je morala obljubiti 5,074-odstotno obrestno mero, za 18-mesečne pa 5,107-odstotno. To so najvišje obresti po letu 1997. Maja so se kupci pri papirjih iste ročnosti zadovoljili z 2,9 oziroma 3,3-odstotnimi obrestmi.

Finančne krivulje na Valu 202:

Rast delnic povezana predvsem z upanjem, da bodo centralne banke kmalu ukrepale


Požarni zid "debelejši" za 456 milijard
Da bi umirili napetost na finančnih trgih, so se voditelji držav G20 dogovorili, da bo imel Mednarodni denarni sklad za spopadanje s kriznimi razmerami na voljo 456 milijard dolarjev novih sredstev, kar je za 26 milijard več od prvotnih ocen. Toliko so namreč na vrhu skupine 20 najpomembnejših gospodarstev v Mehiki obljubile članice sklada, predvsem evropske države in hitro rastoča gospodarstva. Nova sredstva je obljubilo 37 članic, med njimi vseh 17 članic evrskega območja. Med razvitimi gospodarstvi je očitna predvsem odsotnost prispevka ZDA kot najpomembnejše članice in gospodarsko najmočnejše svetovne države.

Zlato navzgor, nafta brent pod 95 dolarji
Vrednost evra je bila ob 14. uri 1,262 dolarja, cena zlata pa nekaj več kot 1.630 dolarjev. Zlato se draži že osmi dan zapored, v ospredju pa je vprašanje, ali bo ameriška centralna banka po dvodnevnem zasedanju, ki se začenja danes, najavila nove spodbujevalne ukrepe za pomoč gospodarstvu, kar bi pognalo ceno zlata kvišku. Za 159-litrski sod nafte vrste brent je treba odšteti okrog 96 dolarjev. Zjutraj je cena brenta padla na 94,44 dolarja, kar je najmanj po januarju 2011. Ker je "padla" meja 95 dolarjev, številni analitiki pričakujejo nadaljnje padanje cene nafte, saj so se sprožila naročila "stop loss".