Sodeč po izsledkih analize omenjenega podjetja povprečna letna plačna vrzel med evropskimi moškimi in ženskami znaša 16,68 odstotka, pri čemer so slovenske ženske v najboljšem položaju v Evropi. V povprečju zaslužijo "samo" 3,2 odstotka manj kot njihovi moški kolegi. To pomeni, da bi v povprečju lahko slovenske ženske 18. decembra nehale delati, saj zadnjih 13 dni decembra delajo zastonj.
Pri tem je treba opomniti, da se za države EU-ja izsledki opirajo na Eurostatove podatke. Ta plačno vrzel definira kot razliko med povprečno bruto urno postavko moških in žensk, izraženo v odstotku povprečne urne postavke moških. Eurostat v metodoloških pojasnilih prav tako zapiše, da so iz podatkov o plačni vrzeli izvzeti kmetijstvo, ribištvo in javni sektor. Večinoma so plačne vrzeli večje v zasebnem sektorju, v šestih državah pa ta vrzel obstaja tudi v javnem sektorju. V zasebnem sektorju ima Slovenija še vedno najmanjšo vrzel v EU-ju, ki znaša 6,7 odstotka.

Za povprečje na evropski ravni se tako tistih 16,68 odstotka prevede v skoraj dva meseca neplačanega dela, medtem ko je stanje najslabše v BiH-u, kjer so ženske plačane kar 46 odstotkov slabše kot moški. Prebivalke BiH-a bi tako načeloma 15. julija lahko že nehale delati, saj v nasprotnem do konca leta delajo zastonj.

Če pogledamo k našim sosedam, so tudi hrvaške ženske na boljšem od evropskega povprečja, a so na letni ravni še vedno plačane 7,4 odstotka manj kot moški, v Italiji pa je ta odstotek 7,3, kar pomeni, da 3. decembra nehajo biti plačane. Avstrija je presenetljivo na 35. od 40 mest s 23-odstotno vrzeljo, kar se prevede, da ženske nehajo biti plačane 3. oktobra. Tudi vse nordijske države so se uvrstile slabše od Slovenije, še najbližje ji je Norveška na 4. mestu, Finska pa je celo slabše uvrščena kot Makedonija.