Vloga predstavlja prvi korak v vrsti potrebnih formalnih in neformalnih presoj, ki bi Nemcem omogočile postavitev objektov za raztovarjanje, skladiščenje ter uplinjanje utekočinjenega plina.

Po njihovem mnenju bo predlagana rešitev zagotavljala varovanje okolja, omogočila nova visoko zahtevna delovna mesta, vzporedno pa pospeševala odpiranje novih študijskih in raziskovalnih programov na področju nizkih temperatur. Poleg tega v TGE-ju poudarjajo, da bo projekt prispeval tudi k stabilnosti slovenskega energetskega sistema.

TGE napoveduje širok družbeni dialog
Vloga je šele prvi korak k izgradnji terminalov, ki so v preteklosti že doživeli precejšnje nasprotovanje. TGE zato v mesecih po odločitvi ministrstva napoveduje tudi širši proces družbenega dialoga. Presoji za odgovor na njeno vlogo za energetsko dovoljenje bo sledila še vrsta drugih, prostorskih in okolijskih.

Koprska občina in Umanotera proti terminalu
Odklonilno stališče koprske občine do gradnje plinskega terminala na območju koprskega pristanišča ostaja nespremenjeno. Kot je znano, terminalu v Kopru že nekaj časa ostro nasprotuje koprski župan Boris Popovič, ki meni, da v Kopru ni prostora za tak terminal. Terminalom načeloma nasprotuje tudi fundacija za trajnostni razvoj Umanotera, v Zvezi ekoloških gibanj pa projekt načeloma podpirajo, saj raje vidijo tovrstno plinsko elektrarno kot pa morebitni drugi blok elektrarne Krško.

Kovač: Projekt z vidika okoljevarstva ni vzdržen
TGE je o nameri že obvestil tudi Luko Koper, ki pa zaradi pomanjkanja informacij še ni dala komentarja. Komentiral pa ga je ekonomist Bogomir Kovač, za katerega je projekt z gospodarskega vidika zagotovo poslovna priložnost, z vidika okoljevarstva in siceršnjih razvojnih možnosti pa ni vzdržen.

O gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in v Žavljah razmišljajo tudi v sosednji Italiji, terminal v Kopru pa naj bi bil za razliko od tistega v Žavljah med najsodobnejšimi na svetu.