Na avstrijski strani bi sicer prvo lopato lahko zasadili že letošnjo jesen, saj bo treba pred začetkom gradnje druge predorske cevi na avtocesti pri kraju St. Jakob postaviti 350 metrov dolg most. Dars bo nase prevzel 150 milijonov evrov od celotne naložbe, Asfinag pa 162 milijonov evrov, so pojasnili ob podpisu sporazuma.

Podlaga zanj je sicer meddržavni sporazum, ki sta ga leta 1977 podpisali Avstrija in takratna Jugoslavija, ureja pa skupno financiranje ter izvedbo širitve predora. Državi bosta tako pod Karavankami zgradili še eno predorsko cev, nato pa popolnoma obnovili obstoječo predorsko cev iz leta 1991. Začetek gradnje druge predorske cevi je predviden konec leta 2017, dela pa naj bi bila končana do zime 2022/23.
Karavanški predor je dolg 7.864 metrov: po avstrijskem državnem ozemlju ga teče 4.414 metrov, po slovenskem pa 3.449 metrov. Predor je pomembna čezmejna cestna prometna povezava in je za določanje jedrnega prometnega omrežja EU-ja bistvenega pomena. Druga cev bo omogočila tudi enostavnejšo sanacijo obstoječe cevi in lažje izvajanje rednih vzdrževalnih del.