Ciprska finančna kriza bi lahko vodila v bančne težave še drugo majhno državo EU-ja, opozarja britanski Daily Mail, ki ob tem poudarja, da se je cena zadolževanja za Slovenijo v zadnjem tednu zaradi skrbi finančnih trgov o prihodnosti evrskega območja podražila za trikrat, kar ogroža prihodnost slovenskih bank, ki so v državni lasti. Te se ne morejo spopasti z javnim dolgom, kar pomeni, da bo morala pomoč priti iz tujih virov.

"Slovenija je zdaj na neizogibni poti, da bo morala zaprositi za tujo finančno pomoč, evrsko območje se je po krizi na Cipru ustrelilo v nogo," je za Reuters izjavil vodja evropskih raziskav na banki Standard Bank Tim Ash. "Gibanje na trgih se giblje proti Sloveniji, in to hitro. Za Slovenijo bo težko in drago sprejeti kar koli brez velike podpore trojke."

"Država je izgubila veliko konkurenčnosti, odkar se je leta 2007 priključila evrskemu območju, in to vodi v počasen gospodarski zlom," pravi analitik danske banke Danske Bank Lars Christensen. "Banke potrebujejo dokapitalizacijo, a v teh časih je težko zbrati denar."

Daily Mail navaja oceno Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da so zaradi slabih posojil slovenske banke pod velikim pritiskom. Kot dodaja, prihaja naslednji preizkus za državo junija, ko bo morala Slovenija prodati državne obveznice, saj se bo takrat ob nespremenjenem stanju znašla v primanjkljaju za 800 milijonov evrov. Skupaj pa bo morala Slovenija zbrati skoraj tri milijarde evrov, da bo lahko normalno poslovala.

Analitiki so skeptični, da bo Slovenija zmožna zbrati denar, če pomislimo na desetmilijardno evropsko pomoč Cipru, dodaja Daily Mail. To pa je vzbuja strah, da bodo evropske oblasti zahtevale uvedbo davkov na bančne vloge v slovenskih bankah, tako kot so na Cipru.

"Slovenski upokojenci, sočustvujemo z vami"
Posebno posvetilo Sloveniji je v svojem petkovem uvodniku namenil tudi Guardian. "Evroklub je v krizi povzel precej neprivlačno navado zastrahovanja šibkih držav in varovanja močnih," piše ta britanski časnik, ki si ne more predstavljati, da bi ciprska usoda doletela katero koli od večjih držav, pa naj si bo ta še v takih težavah. "Trojka skoraj gotovo ne bi tako kockala, če bi se pod udarom ponovno znašel velikan kot Madrid. Po drugi strani pa si v tem trenutku res ne bi želeli biti mali varčevalec v obrobni evrski državi. Slovenski upokojenci, v naših mislih ste."
In še: "To nas pripelje do depresivnega sklepa: evrsko območje se oklepa brutalnih varčevalnih ukrepov kot orodja za boj proti krizi - kljub vsem dokazom, da preprosto ne deluje."

Da se Slovenija zdi neizogibni naslednji "igralec", ki bo izkusil usodo Cipra, meni tudi finančna spletna stran zerohedge, čeprav ob tem poudarja, da ravno popolnoma enake prihodnosti Slovenija vseeno ne bo doživela, saj bo država banke interno dokapitalizirala.

Enako piše Reuters, ki Slovenijo izpostavlja kot naslednjo državo evrskega območja, ki bo morala zaradi krhkega stanja svojega bančnega sektorja zaprostiti za mednarodno finančno pomoč.

Edina rešitev slaba banka?
Reuters dodaja, da še pred tednom dni stvari niso bile videti tako slabo, saj sta kljub nedavni politični krizi in spremembi oblasti slovenski javni dolg in bančni sektor manjša od nekaterih drugi držav v težavah (Ciper, Španija), zaradi česar so analitiki menili, da so slovenske težave precej bolj obvladljive. Očitno ne, bistvo težav pa leži predvsem v sedmih milijardah slabih posojil bank v državni lasti, kar znaša kar 20 odstotkov BDP-ja.
Edina rešitev, ki bi vsaj malce ustavila strmoglavljanje, se tako zdi ustanovitev slabe banke, a v času recesije tudi to ni nujno, da bi delovalo.