Še en dokaz več, da je nemara bolje, da se v tujih časnikih ne pojavljate. Ker se navadno zgodi, da je pojavljanje v medijih prve lige, kot so Financial Times, Bloomberg, Washington Post in drugih, odvisno od popolnoma napačnih razlogov. Nezaželenih, neprijetnih. Trojka. Beseda nesrečnega pomena. Trojka. Posledica milijardnih pomoči. Posojilodajalci pa so vedno tisti, ki določajo pravila igre. Je v vaši banki kaj drugače? Trojka ni razlog, ni vzrok. Je posledica večletnega iskanja politikantskih bližnjic, izogibanja odgovornosti in izigravanja finančnih sistemov ali zakonitosti poštenega bankirstva.
V bistvu je pri vseh petih državah, ki so se znašle v primežu mednarodne pomoči, očitno predvsem to, da so nekateri politiki v teh državah računali tudi na to, da bi s prihodom trojke kaj pridobili v političnem smislu. Češ, saj so oni drugi krivi. Pozabite. S trojko v mestu izgublja vsa politika in vse politično. Predvsem volivci. Na Cipru so se odločili vzeti tam, kjer denar dejansko je. Vodja evrskega območja Jeroen Dijsselbloem je bil še celo tako predrzen (nemara iskren), da je javno dejal, da to ne bo zadnji poseg v vloge in lastniške deleže na evropskih bankah. Čeprav je potem, še isti dan, zapisal, da je Ciper poseben primer, besed ni zanikal. Še več, potrdil jih je še med tednom pred domačim, nizozemskim parlamentom. Potrdila jih je kot možnost v prihodnje tudi Evropska komisija, s poudarkom, da vloge pod 100.000 evrov ne bodo nikoli v nevarnosti. Za vse drugo možnost vedno obstaja. In kot smo lahko že doslej ugotovili, je vsak izmed petih primerov držav, ki so, tako kot Ciper zaprosile za pomoč, poseben. Unikaten. A s podobnimi posledicami. Recesijo, rastočo brezposelnostjo in resnim upadom BDP-ja. Irska je edina od petih držav v programu pomoči, katere gospodarstvo zaradi izvozne ekonomije raste, medtem ko domača poraba upada.
Konec tedna so pribitki na slovenske desetletne obveznice zaostajali le za portugalskimi. Za državo, ki je lani imela 6,4-odstotni primanjkljaj, njen dolg pa je znašal nekaj več kot 123 odstotkov BDP-ja. Portugalsko gospodarstvo se bo glede na napovedi tamkajšnje centralne banke letos skrčilo za več kot dva odstotka. Lizbona je zaradi gospodarskih težav maja pred dvema letoma dobila 78 milijard evrov pomoči. Slovenske javnofinančne statistike kažejo na bistveno boljšo kondicijo. A številke niso vse.
Ureditev bančnega sistema je redna tema priporočil Bruslja. Slovenija mora Evropski komisiji do 15. aprila (najpozneje pa do konca aprila) poslati srednjeročne načrte glede proračuna ter nacionalni reformni program, ki mora biti osredotočen na načrte strukturnih reform, vse v luči krepitve rasti in zaposlovanja. Priporočila so sicer le bolj vljudno zavita opozorila. In še diskretno (neuradno) izražena želja, da bi gospodarski program vlade čim prej ugledali tudi v Bruslju. Z razlago iz prve roke.
Več kot očitno je, da nič ni dokončnega pri napovedovanju prihodnosti in da finančni trgi pogosto delujejo zgolj na podlagi občutkov, predvidevanj in zaznavi politične klime v državah. Tudi pri določanju bonitetnih ocen, ki so eden od ključnih dejavnikov branja zaupanja. Bonitetna agencija Fitch je prejšnji teden zapisala pravzaprav zelo lepo in prijazno ubesedeno opozorilo. Oblikovanje nove slovenske vlade zmanjšuje politično negotovost, so zapisali v eni od treh najvplivnejših bonitetnih agencij, a dodali, da če želi Ljubljana obdržati zaupanja vlagateljev, mora »dokončati in implementirati zakonodajo o slabi banki in družbi za upravljanje z državnim premoženjem«. Tako Fitch. Z njimi se lahko strinjamo ali ne.
Večkrat je slišati »dva meseca«.
Iz Bruslja za MMC