Res je, o Grčiji nihče več ne govori v povezavi z angleško skovanko Grexit, ki naj bi ponazarjala odhod Aten iz območja z evrom. Ta del zagate je rešen. Vprašanje, ki pa se nedvomno postavlja, je, ali je s tem rešena tudi Grčija. Od daleč nemara res deluje tako, a medtem ko so se gospodje v Bruslju in drugod lotevali grških javnih financ in iskali primerne cilje za ovrednotenje napredka, se je razbohotila brezposelnost, politika pa se je še bolj odtujila od realnih težav grškega prebivalstva.

Morda sem to le spregledal, ampak res nisem zasledil, da bi med cilji uravnoteženja grškega gospodarstva omenjali cilje glede zaposlenosti. Približna četrtina za delo sposobnega prebivalstva nima službe, med mladimi stopnja brezposelnosti presega 50 odstotkov. Grčija še zdaleč ni rešena, tudi denar, ki ji ga namenjajo mednarodni posojilodajalci, v države ne gre brez kritja. Dodatni ukrepi, varovalke, ki z roko v roki z recesijo prinašajo na krajši in srednji rok prej negativne kot pozitivne posledice. Za prebivalstvo, seveda. Morda se bo res Grčija zato lahko kaj prej zadolžila na trgu in imela zgledne javne finance. A z armado brezposelnih bi bil to le socialno krhek politični in ekonomski "protektorat".

Če pustimo ob strani morebitne skušnjave glede reda, ki ga nedvomno prinese podaljšana roka Bruslja in Mednarodnega denarnega sklada, nam ostanejo gola dejstva. Portugalska je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat od prošnje za pomoč dobila za približno trideset odstotkov višjo obdavčitev, poleg tega je v letu in pol brezposelnost narasla za več kot 4 odstotke. Od leta 2008 do danes se je stopnja brezposelnosti podvojila in zdaj znaša 16 odstotkov. Varčevanje oziroma zategovanje pasu je čutiti takoj. Gospodarske rasti ali zaposlovanja pač ne. Podobno je v Španiji, ki sicer ni v programu pomoči, a že nekaj let sprejema ukrepe za ureditev javnih financ. Stopnja brezposelnosti je od leta 2008 zrasla z manj kot desetih na več kot 25 odstotkov.

"Res je, veliko smo že dosegli, a menim, da so pred nami še težavni časi," je po dvodnevnem zasedanju v Bruslju dejala nemška kanclerka Angela Merkel in pri tem izpostavila pričakovano šibko gospodarsko dejavnost ter visoko brezposelnost. "Zaposlovanju in socialnim indikatorjem bi morali posvečati enako pozornost, kot jo posvečamo proračunskim in makroekonomskim indikatorjem," je v četrtek voditelje Evropske unije prepričeval predsednik edine izvoljene evropske institucije, Evropskega parlamenta, Martin Schulz.

Ali varčevalni ukrepi delujejo? Nedvomno. Težava je le v tem, da uspešnost varčevanja ni povezana z uspešnostjo ohranjanja socialnega miru in socialne varnosti. To, da se v Grčiji krepijo skrajne stranke, je le dokaz, da sredinske politične opcije ne ponujajo prepričljive alternative populizmu. Še preveč rade same zaidejo na spolzka območja.