159-litrski sod tako zdaj stane dobrih 50 ameriških dolarjev. Članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), ki so k dogovoru pritegnile tudi Rusijo, bodo črpanje skrčile za 1,2 milijona sodov dnevno, največ med njimi Savdska Arabija. Odslej bodo skupno načrpale 32,5 milijona sodov dnevno, poroča Radio Slovenija.

Po dobrih dveh letih, ko je cena surove nafte na svetovnem trgu dobesedno strmoglavila s 100 dolarjev na dobrih 40, zdaj znova raste. Članice Opeca so se namreč dogovorile, da bodo črpanje omejile in tako ponudbo približale povpraševanju. Še preden so bile znane podrobnosti dogovora, je bilo treba za 159-litrski sodček surove nafte odšteti slabih 10 dolarjev več.

Poznavalci medtem mirijo trge in napovedujejo umiritev cen, dolgoročno naj bi bilo treba za sod nafte odštetih okrog 50 dolarjev. Stabilna, a hkrati nekoliko višja cena je v interesu izvoznic nafte, predvsem Savdske Arabije, ki je v preteklih dveh letih izgubila več milijard dolarjev zaslužka in je celo morala poseči v svoje socialne transferje. Za bolj ali manj neomejeno črpanje, se je naftna kraljevina odločila leta 2014, da bi oslabila regijskega tekmeca Iran in obenem ustavila črpanje nafte s hidravličnim lomljenjem.

Opec izgublja nadzor
Ta metoda je sicer draga, a se je po številnih tehnoloških inovacijah dovolj pocenila, da je tovrstno pridobivanje nafte postalo dokaj donosno. ZDA so največja izvoznica nafte na ta način. Če bo cena nafte na svetovnem trgu rasla, se bodo vlaganja v njeno inovativno pridobivanje znova okrepila. To pa bi posledično pomenilo, da bo ponudba znova višja od povpraševanja, cena nafte pa bi tako dolgoročno znova padla. Opec, četudi končno poenoten in celo v dogovoru z Rusijo, ki ni članica kartela, se bo moral sprijazniti, da cene nafte na svetovnem trgu ne nadzoruje več, še poroča Radio Slovenija.