Članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) so na Dunaju dosegle dogovor o zmanjšanju črpanja nafte, kar se je zgodilo prvič po letu 2008. V to je privolila tudi Rusija, ki ni članica kartela.

Kot je pojasnil predsedujoči Opecu, katarski naftni minister Mohamed Bin Saleh Al Sad, bodo črpanje skrčili za 1,2 milijona 159-litrskih sodov dnevno, kar pomeni, da bodo črpanje omejili na 32,5 milijona 159-litrskih sodov nafte dnevno.

"Danes smo dosegli velik uspeh. Gre za velik korak naprej in mislimo, da gre za zgodovinski dogovor, ki bo nedvomno vnesel ravnotežje na trg in zmanjšal presežno ponudbo," je povedal Bin Saleh. Dodal je še, da bo dogovor pripomogel k dvigu svetovne inflacije na "bolj zdravo raven".

Črpanje bo znižala tudi Rusija
V zmanjšanje črpanja je privolila tudi Rusija, ki sicer ni članica kartela; črpanje bo znižala za 300.000 sodov dnevno. Opec je sicer upal, da bodo nečlanice kartela privolile v to, da bi črpanje oklestile za 600.000 159-litrskih sodov dnevno.

Dogovor naj bi začeli izvajati s 1. januarjem 2017, predstavlja pa veliko spremembo glede na dozdajšnjo prakso, ko so članice Opeca tudi na račun nizkih cen vztrajale pri spodbujanju presežne ponudbe na trgu, da bi tako ohranjale svoje tržne deleže in omejile konkurenco alternativnih proizvajalcev, npr. tistih v ZDA, ki nafto pridobivajo iz skrilavcev.

Članice Opeca so se sicer že na septembrskem srečanju v Alžiriji načeloma strinjale, da bodo črpanje znižale na od 32,5 do 33 milijonov 159-litrskih sodov dnevno, a je bil dogovor pred današnjim sestankom v zraku, saj so številne članice organizacije izrazile željo, da bi bile iz dogovora izvzete.

Indonezija začasno zamrznila članstvo
Indonezija, ki dnevno načrpa 700.000 sodov črnega zlata, je danes začasno zamrznila članstvo v Opecu, potem ko je po sedemletnem premoru na začetku leta spet pristopila h kartelu. Današnjega dogovora po navedbah njenih predstavnikov ne bi mogla izvajati.

Naftni trgi so se na novico eksplozivno odzvali že čez dan, ko je postajalo vedno jasneje, da bo dogovor vendarle sklenjen. Cene teksaške lahke nafte so trenutno na slabih devet odstotkov oziroma nekaj manj kot štiri dolarje višji ravni kot ob koncu torkovega trgovanja in se gibljejo pri 49,2 dolarja za 159-litrski sod. Cene nafte brent pa so šle navzgor za slabih osem odstotkov oziroma 3,7 dolarja, na nekaj manj kot 50,1 dolarja.

Na cene nafte vplivajo tudi drugi dejavniki
Poleg spremenjenih energetskih praks je kar nekaj naftnih podjetij med zdaj že precej dolgim obdobjem nizkih cen nafte zmanjšalo svoje proizvodne zmogljivosti, prav tako pa novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump obljublja sprostitev okoljskih pravil, ki so do zdaj omejevala črpanje nafte v ZDA.

Hud padec cen od leta 2014
Opec so leta 1960 v Bagdadu ustanovili Savdska Arabija, Iran, Irak, Kuvajt in Venezuela. Danes ima 14 članic, na njihovih ozemljih pa je več kot tri četrtine vseh znanih naftnih rezerv. Članice Opeca načrpajo okoli 33,6 milijona 159-litrskih sodov nafte dnevno, s čimer pokrijejo približno tretjino svetovnega povpraševanja. Več kot 10 milijonov sodov je načrpajo v Savdski Arabiji.

Kot še poroča Wall Street Journal, izvoz surove nafte Iranu predstavlja 25 odstotkov proračunskih prihodkov, Savdski Arabiji 70 odstotkov, Venezueli pa 40 odstotkov.

Za 159-litrski sod nafte je bilo treba sredi leta 2014 odšteti več kot 100 dolarjev, nato so se cene znižale vse do 30 dolarjev, preden so se nekoliko pobrale. Trenutno 159-litrski sod nafte stane okoli 45 dolarjev.