Guvernerka ameriške centralne banke je v Bostonu povedala, da bi bilo v naslednjih mesecih zvišanje ključne obrestne mere primeren ukrep monetarne politike, če bo gospodarstvo okrevalo po napovedih, trg dela pa še vedno ustvarjal nova delovna mesta. Čeprav je hkrati posvarila pred prehitrim zviševanjem obresti, je zvenela bolj optimistično kot v preteklosti in verjame, da se je gospodarstvo po slabih zimskih mesecih spet pobralo, inflacija pa se bo bolj približala ciljni dveodstotni stopnji.

Navzgor popravljen podatek o rasti BDP-ja
Ameriška gospodarska rast se je v prvem četrtletju sicer upočasnila, a ne tako zelo, kot so se sprva bali analitiki. Rast BDP-ja je bila na letni ravni 0,8-odstotna, kar je več od prve ocene (0,5-odstotna rast), a najmanj po lanskem prvem četrtletju. Napovedi za tekoče četrtletje so precej spodbudnejše. Pri Fedovi podružnici v Atlanti napovedujejo kar 2,9-odstotno gospodarsko rast v drugem četrtletju, potem ko so bili aprila objavljeni zelo pozitivni kazalniki o prodaji na drobno, izvozu, industrijski proizvodnji in nepremičninskem trgu.
Možnosti za junijski dvig tretjinske
Skratka, ameriško gospodarstvo se počasi vrača v normalne tirnice, zato lahko Fed pogumneje zvišuje obresti, potem ko je decembra po letu 2008 le končal politiko ničelnih obresti. Terminski trgi so verjetnost, da bo Fed ukrepal že na junijskem sestanku, s 30 zvišali na 34 odstotkov, medtem ko je verjetnost, da bo Fed zvišal obresti julija, narasla na 60 odstotkov. Še pred enim mesecem je bila verjetnost za ta dogodek polovico manjša.

V New Yorku najboljši teden po marcu
Če so v preteklosti napovedi o zaostrovanju denarne politike ogrozile bikovski trend na Wall Streetu, je tokrat drugače, saj vlagatelji to sprejemajo kot jasen znak, da gre gospodarstvu dobro. Newyorški Dow Jones je v zadnjem tednu pridobil 2,1 odstotka, širši S & P pa 2,3 odstotka. Oba indeksa se lahko pohvalita z najboljšo tedensko predstavo po marcu. Pri Bank of America menijo, da trgi še niso vračunali višje obresti. Bančni in zavarovalniški sektor se še vedno zdi podcenjen (čeprav bi bil z višjimi obrestmi na boljšem), sektorji, ki mu višje obresti ne ustrezajo, pa precenjeni.

Nafta prebila mejo 50 dolarjev
Evro je zdrsnil na 1,1109 dolarja, kar je najmanj po 16. marcu. Tudi zaradi močnejšega dolarja je nafta v petek drugi dan zapored zdrsnila, potem ko je prvič po novembru presegla mejo 50 dolarjev in bila v četrtek (če imamo v mislih vrsto brent) vredna tudi 50,51 dolarja. Na tedenski ravni je brent dražji za odstotek, lahka nafta (tudi ta je v četrtek presegla mejo 50 dolarjev) pa za tri odstotke. Preboj psihološke meje 50 dolarjev bi lahko oživil proizvodnjo na številnih ameriških vrtinah, ki so bile prisiljene po močnih padcih nafte (januarja je bila cena pod 30 dolarji) zapreti svoja "vrata".

Naftni šejki v četrtek na Dunaju
Da se je nafta zavihtela nad 50 dolarjev, je predvsem posledica prekinjenih dobav iz Kanade in Nigerije, kar pomeni tudi do štiri milijone sodov dnevno manj. S tem o prenasičenosti z nafto ne moremo več govoriti. Naftni trgovci se bodo v naslednjem tednu ozirali proti Dunaju, kjer se bodo v četrtek sestale članice držav Opeca. Na srečanju sredi aprila se Opec ni dogovoril o zamrznitvi proizvodnih kvot, kar pa na cene ni imelo vpliva. Tudi pred novim zasedanjem je veliko ugibanj, ali se bodo proizvajalke dogovorile o zamrznitvi proizvodnih kvot, in predvsem, ali bi se članice držale dogovora.

Teorija iger v naftnem poslu
V ozadju je tudi kriza zaupanja in klasična dilema, v ekonomiji znana kot zapornikova dilema. Država izvoznica, ki bo v resnici začela omejevati proizvodnjo, bo verjetno na izgubi, saj bi druge članice goljufale in se ne bi držale dogovora. Zapornikova dilema sicer govori o tem, da sta pripornika, ki sta v ločenih celicah, osumljena zločina in jima grozi zapor. Če nobeden ne prizna krivde, dobita oba minimalno kazen. Če priznata oba, dobita srednjo kazen. Če prizna eden, drugi pa ne, dobi prvi nizko kazen, drugi maksimalno. Kaj storiti? Ker ne poznata odločitve drugega, je najbolje, da oba priznata krivdo.

Visoka rast Intereurope
Na Ljubljanski borzi je v prvi kotaciji izstopala rast Intereurope. Tečaj je poskočil za 42 odstotkov, na 0,784 evra, saj so bili rezultati prvega četrtletja boljši od pričakovanj. Dobiček iz poslovanja se je skoraj podvojil in znaša 1,7 milijona evrov. Gorenjeve delnice so nadaljevale rast in pridobile še tri odstotke. Vseeno je indeks SBI TOP (706 točk) izgubil 0,19 odstotka, potem ko so Telekomove delnice zdrsnile za skoraj tri odstotke, na 71 evrov. Krkine delnice so bile z dvema milijonoma evrov spet najprometnejše, tečaj pa ostaja 59 evrov.