Med temi državnimi ukrepi so tudi štiri dokapitalizacije, izvedene v letih od 2007 do 2011, v skupni vrednosti približno 85,5 milijona evrov, so sporočili iz Bruslja.

Komisija namreč dvomi, da so bili ukrepi odobreni pod tržnimi pogoji. V Bruslju bodo najprej proučili, ali kateri izmed preiskovanih ukrepov glede na pravila v Uniji pomenijo državno pomoč in so tako letalskemu prevozniku zagotovili gospodarsko prednost pred tekmeci na notranjem trgu EU-ja.
Če bo odgovor pritrdilen, bodo v komisiji v drugem koraku proučili, ali so ukrepi združljivi s pravili EU-ja o državni pomoči, ki dovoljujejo nekatere vrste pomoči.

V Bruslju so pod drobnogled med drugim vzeli štiri dokapitalizacije Adrie Airways v letih 2007, 2009, 2010 in zadnjo leta 2011. Takrat je država Adrio Airways dokapitalizirala z denarnimi vložki v vrednosti 50 milijonov evrov, medtem ko so banke, vključno z Novo Ljubljansko banko v večinski državni lasti, za 19,7 milijona evrov terjatev preoblikovale v kapital.
"Rezultat najbrž podoben kot pri Elanu"
Odločitve komisije glede Elana in Adrie so po besedah finančnega ministra Janeza Šušteršiča posledica neurejenega razpolaganja z državnim premoženjem, kjer obstaja vrsta paradržavnih skladov ali z državo povezanih oseb, ki se jih da tako ali drugače prepričati, da pomagajo podjetjem, ne da bi se pri tem spoštovalo vsa pravila.

"Ti očitki, sklepi neko osnovo imajo, ampak gotovo je v interesu Slovenije, da se na to pritoži in da skušamo doseči čim blažje ukrepe," je poudaril minister.
Na vprašanje, ali pričakuje pri Adrii drugačen razplet kot pri Elanu, pa je Šušteršič odgovoril: "Rezultat bo verjetno podoben." V odgovoru na dodatno vprašanje, ali torej pričakuje, da bo treba izterjati državno pomoč, pa je dodal: "Če se bo le dalo, po možnosti od zasebnih vlagateljev v ta podjetja."