Strokovnjaki, ki spremljajo avtomobilsko industrijo, so črni scenarij napovedovali že nekaj časa, saj kupci med finančno krizo odlagajo nakup dobrin, ki jih ne potrebujejo za preživetje. Tako je bil aprila letos upad prodaje avtomobilov v Evropi 12-odstoten, v Sloveniji pa so trgovci prodali za 36 odstotkov manj avtomobilov kot aprila lani.

Konec dober, vse dobro?
Čeprav so še pred dobrimi šestimi meseci na General Motorsu trdili, da niso razočarani nad prodajo, ki je bila najnižja v petdesetih letih, so številke govorile drugače. GM-jevi znamki Opel in Vauxhall sta prodali 10 odstotkov manj avtomobilov kot v istem obdobju lani, švedski Saab pa je imel skoraj 22-odstotni padec prodaje. Ob tem naj poudarimo, da se je tržni delež podjetja v ZDA-ju prepolovil s 40 odstotkov na 19 odstotkov.

Vasja Rant z ekonomske fakultete v Ljubljani pravi, da finančna stiska GM-ja ni presenetljiva, saj je podjetje že leta 2005 začelo poslovati z izgubo. K temu naj bi prispevali predvsem štirje razlogi. Kot poudarja Rant, se je GM v devetdesetih letih prejšnjega stoletja specializiral v prodajo športnih terenskih vozil, kar je privedlo do prevelikega števila blagovnih znamk v tem razredu. "Podjetje je zabredlo v precejšnje dolgove tudi z nakupi drugih avtomobilskih proizvajalcev, kot sta Saab in Daewoo, poleg tega pa je imelo visoke obveznosti do svojih zaposlenih."

Alkalaj: Stečaj GM-ja je bil neizogiben
Finančna gospodarska kriza je po mnenju Ranta poslovanje podjetja še poslabšala, "saj je še posebej upadla prodaja dragih, nevarčnih avtomobilov, kot so športna terenska vozila". "Zaradi nesposobnosti odplačevanja dolgov je tako stečaj za GM postala neizbežna rešitev."

Podobnega mnenja je Mišo Alkalaj iz Inštituta Jožef Stefan, ki je za MMC dejal, da je ameriška avtomobilska industrija že dolgo v težavah. "Večina Američanov ima bistveno manj denarja, zadolženi so že do skrajne mere, zato je prodaja novih vozil strmo upadla. Hkrati so tudi avtomobilski proizvajalci stavili na trg vrednostnih papirjev in ob strmem padcu delniških trgov je bila nesolventnost neizogibna," meni Alkalaj.

Usoda GM-ja ni propad
Tako Rant kot Alkalaj menita, da stečajni postopek GM-ja še ne pomeni likvidacije podjetja, temveč le začetek sodno nadzorovane reorganizacije. Ni presenetljivo, da je Bela hiša iz 700 milijard dolarjev vrednega svežnja za boj proti finančni krizi ameriškega avtomobilskega giganta spodbujala s finančno injekcijo v višini 50 milijard dolarjev. Navsezadnje si je s tem ameriški predsednik Barack Obama "za nekaj časa kupil socialni mir, saj so se programu pridružili tudi ključni sindikati", poudarja Alkalaj. Ti so bili ob neizogibnem stečaju podjetja pravzaprav namenjeni ohranitvi vitalnega dela podjetja. Kot poudarjata sogovornika, si tako "reorganizacije GM-ja ni mogoče predstavljati brez precejšnjega zmanjševanja števila zaposlenih, zapiranja nedonosnih blagovnih znamk in presežnih kapacitet (tovarn)," kot meni Rant. Alkalaj pa poudarja, da si "Obama preprosto ne more privoščiti, da bi več sto tisoč delavcev GM-ja ostalo na cesti, saj je "ponos ZDA", ki ga vlada preprosto mora reševati".

Pokop enega, priložnost drugega
"Začasen umik tako velikega proizvajalca predstavlja tudi priložnost za druge proizvajalce, čeprav je pri tem treba povedati, da so evropski proizvajalci bolj specializirani za neterenska osebna vozila," meni Rant, ki ne vidi morebitnih "občutnejših" posledic stečaja GM-ja za Slovenijo. Tega ne moremo trditi za Belgijo, Poljsko, Španijo in Veliko Britanijo, ki bodo stečaj ameriškega mogotca, po poročanju BBC-ja, občutili tudi na lastni koži. Alkalaj je evropski položaj komentiral kot "Obamovo reševanje Opla, v katerem bo GM obdržal vsaj nekaj deležev z nemškim državnim denarjem restrukturiranih tovarn". "Če sem prav obveščen, pri nas za zdaj nimamo nobene tovarne v lastni GM-ja, zato vsaj neposredno ne bomo prisiljeni finančno podpirati Obaminega reševanja ameriške avtomobilske industrije."

Alkalaj: Reševanje GM-ja le propagandna poteza
Rant vidi prihodnost novega GM-ja kot podjetje, "ki bo osredotočeno na manjše število blagovnih znamk, po vsej verjetnosti s spremenjeno strategijo delovanja, ki bo odražala strukturni premik povpraševanja od neučinkovitih k varčnim, manjšim avtomobilom". Alkalaj poudarja, da je reševanje GM-ja predvsem "propagandna poteza", ki naj bi umirila negodovanje ameriške javnosti zaradi mnogo večjih finančnih injekcij, ki jih Bela hiša namenja bančnemu sektorju. "Če naj bi se po tem prestrukturirani GM dejansko finančno pobral, je zelo malo odvisno od tega, kaj bodo proizvajali – mnogo bolj pa od prijemov, s katerimi bodo najprej Američane prepričali, da GM-jeve proizvode kupujejo. Najučinkoviteje zagotovilo za finančni uspeh GM-ja bi bili raznovrstni protekcionistični ukrepi, a vprašanje je, ali si ZDA to lahko zdaj privoščijo."

Katja Štok