Mleko in mlečni izdelki bodo v povprečju dražji za 3,5 odstotka, jajca za okoli pet odstotkov, jedilna rafinirana olja pa v povprečju za desetino. Na podražitve sicer vplivajo razmere na svetovnih trgih in višje cene vhodnih surovin.

Razlog podražitev cene vhodnih surovin
Cene mleka po napovedih za 3,5 odstotka zvišujejo v Ljubljanskih mlekarnah, medtem ko se bodo po posameznih blagovnih skupinah cene zvišale do šest odstotkov. Razlog za spremembo cen naj ne bi bilo dražje surovo mleko, temveč višje cene energentov ter plastične in kartonske embalaže. V Ljubljanskih mlekarnah sicer ne izključujejo možnosti ponovnih letošnjih podražitev.

V Tovarni olja Gea pojasnjujejo, da so bile borzne cene surovega olja, in sicer sončničnega, repičnega in sojinega, decembra lani več kot 60 odstotkov višje kot decembra 2009. Prav tako napovedujejo še dodatne podražitve olja. Z današnjim dnem bodo v povprečju za deset odstotkov dražja rafinirana jedilna olja, bučno olje pa so za osem odstotkov podražili v sredini januarja. Podražitve so posledica rasti cen surovin, kot so bučna semena in surova olja, prav tako so podražitve posledica višjih cen embalažnih materialov, prevoza in energentov.

Letos že podražitve kruha za do 12 odstotkov
V začetku letošnjega leta so v Sloveniji nekateri proizvajalci že podražili kruh in pekovske izdelke za do 12 odstotkov, napovedane pa so tudi podražitve mesa in mesnih izdelkov za od pet do deset odstotkov. Poznavalci razmer ob tem opozarjajo na pomen samooskrbe Slovenije s hrano in surovinami. Urad za makroekonomske analize in razvoj je izračunal, da bi petodstotna podražitev hrane letos k letni inflaciji prispevala 0,7 odstotne točke.

SDS: Rast cen ogroža socialno stabilnost
Na številne podražitve v zadnjem času so se odzvali v SDS-u, kjer menijo, da "smo pri najnovejših podražitvah potrošniki izigrani". Dodajajo, da imajo v Sloveniji trgovci marže, ki so bistveno višje od tistih, ki za osnovna živila veljajo v srednjeevropskih državah, kjer predstavljajo od 18 do 25 odstotkov, pri nas pa okoli 60 odstotkov. Kot nerazumne navajajo še plačilne roke, ki se razvlečejo tudi čez 90 dni. "Trgovci svoje dobavitelje dodatno pritiskajo z raznimi prodajnimi akcijami, bonitetami, dobropisi in rabati, s katerimi skrivajo svoje previsoke marže," menijo.

Kot pojasnjujejo, se v Sloveniji povečuje uvoz poceni hrane slabše kakovosti, ki ji v trgovinah kljub temu raste cena. Diskontne trgovine, ki so se pojavile v zadnjih letih, namreč večinoma sledijo strategiji velikih slovenskih trgovcev, tako da ne vplivajo na višino cen.

Člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v strokovnem svetu SDS-a poudarjajo tudi pomen kmetijstva, slovenskega kmeta in slovenske živilsko-predelovalne industrije, saj le ti lahko v prihodnosti zagotovijo osnovno prehransko varnost.