Glede razlogov za višje cene kruha, mesa in mlečnih izdelkov se Kuhar strinja z ugotovitvami proizvajalcev, da so na dvig vplivale suše v Rusiji, poplave v Avstraliji in borzne špekulacije. Zlasti zadnje po njegovem mnenju čedalje močneje vplivajo na nihanje cen, saj so agrarni trgi zaradi svoje nestanovitnosti postali privlačni za finančne vlagatelje, ki iščejo visoke donose.
Tu je tudi eden izmed vzrokov za pomanjkanje žita, saj obstaja možnost, da so lastniki zalog finančni vlagatelji, ki špekulirajo s cenami in umetno ustvarjajo povpraševanje z zadrževanjem zalog, da bi dvignili ceno svojim naložbam. "To se dogaja, čeprav statistike kažejo, da je zalog za zdaj še dovolj. Vendar pa je zaradi špekulacij z zalogami informacija, da zalog ni več, lahko dejansko resnična. Voda na mlin vlagateljev so tudi mediji, ki ustvarjajo paniko in s tem dvigujejo cene surovin," je dejal Kuhar.
Treba je upoštevati tudi rast povpraševanja v hitro rastočih državah, kot sta Indija in Kitajska ter opuščanje nekaterih kmetijskih politik, kot je ustvarjanje zalog. Vloga Slovenije je zgolj vloga nemega opazovalca, saj na dogajanje na svetovnih trgih nimamo vpliva, zmožnosti za samooskrbo pa nimamo, opozarja Kuhar.
Ni razloga za preplah
Prepričan je, da se nam ni bati, da bo kar naenkrat zmanjkalo kruha, moke in drugih izdelkov v trgovinah, saj se glavnina nabave surovin dogaja pozno poleti, v začetku jeseni. Vendar pa jih bomo zaradi razmer na trgu plačevali dražje, a razmere kljub vsemu niso kritične. S tem se strinja tudi agrarni ekonomist s Kmetijskega inštituta Miroslav Rednak.
Ob tem je Kuhar opozoril, da so napovedane podražitve omejene na relativno ozek del ponudbe in tega, kakšen bo njihov celokupen vpliv, ni mogoče enostavno oceniti. Vendar je prepričan, da na slovenska gospodinjstva to ne bo imelo močnejšega vpliva, saj se hrana že zadnji dve leti ceni, poleg tega pa izdatki za hrano v proračunu povprečnega slovenskega gospodinjstva pomenijo okoli 25 odstotkov vseh izdatkov. Podražitve so veliko bolj dramatične v nerazvitih delih sveta, kjer gre za hrano tudi po 75 odstotkov družinskega proračuna, je dejal.
Pri tem je Kuhar okrcal tudi trgovce, ki imajo po njegovem mnenju pri dražitvi hrane precejšnjo vlogo. Pojasnil je, da večino cene nekega prehranskega izdelka kot maržo poberejo trgovci. V njej pa so vštete vse dodatne storitve, ki jih ti opravljajo za nas , in tudi vzdrževanje razkošnih trgovskih centrov.
Kompleksen splet okoliščin
S Kuharjevimi ocenami se strinja tudi agrarni ekonomist Emil Erjavec. Dodatno razloge za dražitve hrane vidi tudi v oživitvi gospodarske rasti in proizvodnje biogoriv. Ker gre v kmetijstvu za dolge proizvodne cikle, sprememb do nove žetve ni za pričakovati, poudarja Erjavec.
Tudi on je izpostavil, da zaloge obstajajo in da so se že začele manjšati, val podražitev pa bo po njegovi oceni trajal še kakšen mesec ali dva, dokler se zaloge ne izpraznijo. Kako pa se bodo stvari razvijale naprej pa še ni moč oceniti. Poleti, ko se bo začela nova žetev, bi se morale razmere na področju žitaric umiriti. To pojasnjuje s tem, da se tudi proizvajalci odzivajo na nihanja cen in ob rastočih cenah posejejo več. Če torej ne bo negativnih vremenskih presenečenj, si lahko obetamo bolj bogato letino, večjo ponudbo in nižje cene, je pojasnil.
Kar se tiče mesa, pa so po njegovem mnenju proizvajalci šli v preuranjeno podražitev. Zaradi pričakovanja, da bo krma dražja, so se namreč začeli že vnaprej pripravljati na cenovne šoke. Podobno se dogaja tudi z mlečnimi izdelki. Ob tem Erjavec dodaja, da je pomemben dejavnik podražitve tudi dražja energija. Zaradi dražje nafte hrana postaja privlačna za proizvodnjo biogoriv, zaradi tega pa se draži tudi sama proizvodnja in predelava hrane. Po njegovih besedah se zato zna kmalu zgoditi, da bo cena energije kmalu predstavjala višji delež v končni strukturi stroškov, kot vhodna surovina.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje