Rožič, sicer izvršni sekretar za ekonomsko področje pri zvezi svobodnih sindikatov, je prepričan, da so nekatere predpostavke nerealne. Po napovedih se bo proračunski primanjkljaj leta 2013 znižal na 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda, leto pozneje pa na 2,5 odstotka, glede česar Rožič opozarja: "Mislim, da so rezi prehitri, da bi moralo to iti na daljši rok."

Boji se, da zaradi takšnega proračuna ne bo gospodarske rasti. "To je že razvidno. Vidimo, kaj se dogaja v podjetjih. Očitno v vladi nihče ne pogleda skozi okno, v podjetja," je dejal in dodal, da nismo odvisni od javnega sektorja, ampak od gospodarskega.

Javni sektor bo vložil podpise za začetek referendumskega postopka
Sindikati javnega sektorja pa so se že dogovorili za skupno vložitev 2.500 podpisov za začetek postopkov za referendum. Branimir Štrukelj pojasnjuje, da je to hkrati izraz stiske, ker jim vlada ni pustila popolnoma nobene možnosti, da bi se pogajali, in je to sredstvo, da jo pripeljejo za pogajalsko mizo.

Zakon o izvrševanju proračuna je po oceni sindikatov nezakonit in v nasprotju z ustavo, ker posega v zakon o sistemu plač v javnem sektorju, v kolektivne pogodbe in "gre mimo zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je plače za prihodnje leto določil na podlagi podpisanega stavkovnega dogovora". Problematično se jim zdi tudi, da si vlada v odnosu do DZ-ja povečuje pristojnosti.

Kot je dodal Štrukelj, ustava določa, da se lahko država financira na podlagi začasnega proračuna, zato ni nobene praznine, nobene nezakonitosti, nazadnje je bila taka situacija v letu 2001. "Če vlada želi to preprečiti, se bo z nami pogajala, mi pa lahko to ob uspešnih dogovorih tudi umaknemo," je dodal.

Antauer: 800 milijonov ne bo dovolj za zagon rasti
Tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer, ki sprejem proračunov za 2013 in 2014 sicer pozdravlja, meni, da nista dovolj razvojno naravnana - spodbude za gospodarstvo, vgrajene v proračun (teh je okoli 800 milijonov), ne bodo dovolj za zagon rasti, opozarja.

Gospodarstvo po eni strani potrebuje spodbudno poslovno okolje, ki ga proračun sam po sebi ne more zagotoviti, po drugi strani pa je treba resno zagnati investicijski cikel, je pojasnil Antauer. Poleg tega se mu zdi problematično, da za fiskalnimi ukrepi države ni jasne strategije. Sam sicer razume, da so javnofinančne razmere zahtevne, a razvojne premike bo po njegovem prepričanju treba narediti. "Za zdaj se še nismo utopili, se pa zelo resno utapljamo," je bil jasen.

Antauer o stavki javnega sektorja: Slovenija ujetnik izsiljevanja
Glede groženj sindikatov javnega sektorja z morebitnim referendumom na zakon o izvrševanju proračuna in s stavko Antauer pravi, da imajo interesne skupine sicer legitimno pravico do takih pobud, a se vseeno boji, da je Slovenija vse bolj ujetnik izsiljevanja tistih, ki so odvisni od davkoplačevalskega denarja. "Kako pa naj izsiljujemo tisti, ki ustvarjamo," se je vprašal in dodal, da takšno ravnanje delodajalce sili v razmišljanje, da ne bodo več zaposlovali v Sloveniji in da bodo proizvodnjo selili v tujino.

Sporočilo izsiljevanja je po njegovih besedah slabo, saj denarja pač ni. "Proračun ni otok zunaj sistema. Živi v gospodarskem okolju," je dejal. Vseeno pa Antauer priznava, da bo v primeru odpuščanj v javnem sektorju treba sprostiti zaposlovalni krč v gospodarstvu, da bodo lahko presežni delavci v javnem sektorju dobili delo.

Tajnikar: Varčevalen proračun ne more prispevati k rasti
Ekonomist Maks Tajnikar pa spominja, da je proračun zelo varčevalno naravnan, tak proračun pa, meni, nikakor ne more prispevati h gospodarski rasti. Zmanjšali se bodo tudi izdatki za javni sektor, glede česar opominja: "Dokler se zmanjšujejo izdatki za javni sektor, tako dolgo v Sloveniji gospodarske rasti ne more biti. Mogoče se niti ne zavedamo, da mi v tem trenutku protestiramo proti temu, da se da manj za zdravstvo, šolstvo, raziskave, socialo ... Vzrok za to je v tem državnem proračunu."

Tajnikar je prepričan, "da je tak državni proračun vsaj z vidika gospodarske politike in standarda Slovenije pravzaprav najbolj kritičen del gospodarske politike ta trenutek". Sogovornik se boji, da s takšno gospodarsko politiko, ki jo vodimo v zadnjem času, sploh ni mogoče v doglednem času priti do gospodarske rasti.