Ob izrazih zadovoljstva z dogovorjenim so oboji socialni partnerji državo pozvali k ukrepom za razbremenitev plač. Na novo sklenjena pogodba, ki bo začela veljati s 1. majem, je naslednica najstarejše kolektivne pogodbe za zasebni sektor v državi, ki je bila sklenjena ob koncu 1971 in je s spremembami veljala vse do konca leta 2018.

Pogodba pokriva delodajalce, člane združenja, in delavce pri njih, ob tem pa tudi agencijske delavce in študente ter dijake, ki opravljajo delo pri omenjenih delodajalcih. Po pojasnilih Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) pokriva 43 gospodarskih dejavnosti t. i. malega gospodarstva, v katerih je po ocenah zaposlenih 140.000 oseb.

Med temi dejavnostmi so npr. vse od kovinarjev, gradbincev, avtoserviserjev, avtoličarjev in kleparjev, prek gostinstva in turizma do frizerjev, cvetličarjev, kozmetikov, slikopleskarjev in kamnosekov.

Najnižja osnovna plača in uskladitev z inflacijo

Nova pogodba med drugim prinaša najnižjo osnovno plačo za 174 ur dela v višini 754 evrov. Osnovne plače se bodo vsako leto januarja uskladile z inflacijo, po objavi uradnih letnih statističnih podatkov pa še s polovico letne rasti BDP-ja.

Pogodba opredeljuje tudi dodatke, delovno uspešnost, jubilejne nagrade in regres, ki bo izplačan najmanj v višini minimalne plače. Obenem prinaša več prožnosti pri sklepanju pogodb za določen čas, še posebej ko gre za projektno delo, opredeljuje opravljanje dodatnega dela, ki ni predvideno s pogodbo o zaposlitvi, omogoča prožnost pri razporejanju delovnega časa, prinaša novosti pri dopustu in skrajšuje najdaljši možni odpovedni rok na 60 dni.

Pogodba vsebuje še novosti pri disciplinski in odškodninski odgovornosti delavca, izobraževanju zaposlenih in varnosti ter zdravju pri delu, med drugim z določbami glede trpinčenja na delovnem mestu.

Lotrič: Pogajanja so vedno izziv

Predsednik ZDOPS-ja Marko Lotrič je na novinarski konferenci spomnil, da so pogajanja v obrti in malem gospodarstvu, kjer je delodajalcev veliko, število zaposlenih na delodajalca pa majhno, vedno poseben izziv. Zato je vesel, da so po letu in pol pogajanj našli dobre rešitve za obrt in podjetništvo.

Novo kolektivno pogodbo so po njegovih besedah sklenili v kontekstu zadnjih kriznih let, ki so malo gospodarstvo močno načela. Potem ko so predvsem v času korone iskali parcialne rešitve, so se po umiritvi zdravstvene krize usedli za skupno mizo, da bi v korist obeh strani dosegli socialni mir in napredek dejavnosti.

V obdobju od leta 2019 do letos, ko kolektivne pogodbe ni bilo, so medtem v sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS) pripravili vzorec internega pravilnika o delovnih razmerjih in opravljali priprave na pogovore o novi pogodbi.

Čermelj: Iskreni napor za dober kompromis

Generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva Slovenije Ana Čermelj je ocenila, da nova kolektivna pogodba predstavlja rezultat iskrenega napora za dober kompromis in predstavlja izraz sodelovanja in kulture dialoga. Oba socialna partnerja sta prepričana tudi, da pomeni korak v smeri razvoja dejavnosti ter stabilnega in predvidljivega delovnopravnega okolja, ki ga gospodarstvo nujno potrebuje.

V tem kontekstu je Čermeljeva poudarila, da obe strani socialnega dialoga v malem gospodarstvu od vlade pričakujeta, da bo sledila željam in pozivom stroke in gospodarstva ter sprejela ukrepe, ki bodo razbremenili plače in krepili konkurenčnost gospodarstva. Obenem je zatrdila, da so si v malem gospodarstvu enotni v nasprotovanju napovedanim novim obremenitvam podjetij.

Delalut: Pogajanja dosegla večino ciljev

Podpredsednik ZDOPS-ja Drago Delalut je ocenil, da jim je v pogajanjih uspelo doseči večino ciljev delodajalcev, želel pa bi si, da bi se pogodbi pridružil tudi OZS. Predsednik in generalni direktor zbornice Blaž Cvar in Danijel Lamperger tega danes nista napovedala, sta pa oba izrazila zadovoljstva s sklenjenim socialnim dogovorom, ki bo pokrival tudi skupne člane ZDOPS-ja in OZS-ja.

Se je pa Cvar pridružil pozivom, da mora država tudi pri obremenitvi plač vzpostaviti čim boljše pogoje za zaposlene in tudi s tem prispevati k blaženju trenutne kadrovske stiske v državi. Če ne bo ustreznih neto plač, potem tudi drugih pogojev za rast in konkurenčnost ne bo, je prepričan.

Delodajalci medtem po Cvarovih besedah sprejemajo odgovornost, da bodo zagotavljali ustrezne pogoje za zaposlovanje mladih in tako preprečevali odliv delovne sile v tujino. Je pa obenem ugotavljal, da brez tujih delavcev glede na trenutne razmere preprosto ne bo šlo. Potrebe po tujih delavcih ocenjuje na okoli 30.000.