Slovenski kmetje letno proizvedejo okoli 500 milijonov litrov mleka, od katerega ga okoli tretjino prodajo v Italijo, Avstrijo in zadnja leta tudi na Hrvaško, so pojasnili na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). V EU-ju lahko kmetje liter surovega mleka v povprečju prodajo za 32 centov, v Sloveniji pa ta cena niha med 29 in 32 centi za liter.

V KGZS-ju tako po ukinitvi kvot pričakujejo znižanje cen surovega mleka in krčenje števila pridelovalcev mleka, ki pa naj ne bi bilo drastično, saj Slovenija že doslej ni dosegala mlečnih kvot. Presežki mleka bodo, tako ocenjuje KGZS, najbolj opazni v drugi polovici leta.

A v Sindikatu kmetov Slovenije (SKS) razmere na trgu mleka v Sloveniji kljub nedavnemu nepričakovanemu padcu odkupnih cen še vedno vidijo kot stabilne, saj sta odkup in plačilo redna. Tudi oni pričakujejo nadaljnje zniževanje cen, kar je po njihovem mnenju posledica zelo nizke osnovne cene, ter opuščanje prireje na območjih, kjer je pridelava zahtevnejša, so pojasnili.

Novi načini prodaje in izdelki z dodano vrednostjo
Obrambo pred upadom odkupnih cen mleka KGZS vidi v boljši povezanosti celotne mlečne verige, zlasti v tesnejšem povezovanju rejcev, s čimer se strinjajo tudi v SKS-ju. Kmetije tako lahko prihodke povečujejo s predelavo mleka, neposredno prodajo na domu, mlekomati ali prodajnimi prostori na kmetijah, predlagajo v KGZS-ju.

Po njihovem mnenju bi bilo treba stremeti tudi k posebni kakovosti, npr. mleku s travnikov, ekološkemu mleku, mleku brez gensko spremenjenih organizmov, porabnike pa bi bilo treba tudi seznaniti s prednostmi svežega in pasteriziranega mleka v primerjavi s steriliziranim; priložnosti vidijo še v povečanju prodaje mleka v šolah, vrtcih in domovih za ostarele.

Ker ima mleko kot surovina nizko dodano vrednost, kmetje v nekaterih primerih z osnovno ceno ne morejo pokriti proizvodnih stroškov. Manjše kmetije tako lahko vrednost svojim izdelkom dodajajo s pridelavo ekološkega mleka, sirov in jogurtov, so predlagali na zbornici.

Brez strategije in brez pripravljenih ukrepov
V KGZS-ju so prav tako opozorili, da Slovenija nima izdelane nacionalne študije o posledicah ukinitve mlečnih kvot in programa pomoči, ki bi ga ob morebitnem velikem padcu odkupnih cen mleka uporabili. Od države zato pričakujejo, da bo pravočasno začutila pojav morebitne krize in začela z izvajanjem interventnih ukrepov kmetijske politike, npr. s podpiranjem proizvodnje in organiziranjem ter trženjem prireje in predelave mleka.

Podpirajo tudi posebne ukrepe za hribovsko-gorske kmetije, kjer proizvedemo okoli 45 odstotkov mleka, skupaj z območji z omejenimi dejavniki pa kar 61 odstotkov mleka.

V SKS-ju pa so mnenja, da niti Slovenija niti EU nista pripravljena na morebitno krizo ob ukinitvi kvot. Največjo težavo vidijo v tem, da v Sloveniji ne vemo, kaj bi z mlečnim sektorjem, in da nimamo dolgoročne strategije, ki bi ji sledili.