V nasprotju s pomisleki pred uvedbo tega instituta se je izkazalo tudi, da uzakonitev minimalne plače ni zmanjšala zaposlenosti v Nemčiji, so ugotovili raziskovalci.

Nemčija je leta 2015 uzakonila minimalno urno postavko. Določila jo je pri 8,15 evra, od tedaj pa se je zvišala na 9,19 evra. Naslednja uskladitev je načrtovana za prihodnje leto, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Po uvedbi minimalne plače se je zgodil množični prehod najslabše plačanih delavcev od manj produktivnih k produktivnejšim večjim podjetjem, kjer je bilo na voljo več delovnih mest za polni delovni čas, so zaznali raziskovalci. Ta podjetja za primerljivo delo izplačujejo boljše plače.

V regijah, kjer so imeli delavci pred uvedbo najnižjega dovoljenega plačnega praga najslabše dohodke, se je sicer zgodilo znižanje števila podjetij s tremi ali manj zaposlenimi, a je zraslo število povprečno velikih podjetij in povprečno število delavcev v velikih podjetjih. "To je popravilo ravnotežje med podjetji v teh regijah," so prepričani avtorji raziskave.

Nemčija je institut minimalne plače uvedla v dalj časa trajajočem obdobju gospodarske rasti, v katerem se je brezposelnost v državi znižala na okoli pet odstotkov, kar je predstavljalo najnižjo raven po letu 1990.