Letos bo Savinjčanka v poletnih mesecih ostala v Ljubljani in prek študentskega servisa delala v trgovini s tekstilom. V glavnem mestu je po njenem mnenju ponudba del večja, delo pa bo lahko enkrat ali dvakrat tedensko nadaljevala tudi jeseni, ko bo znova sedla v predavalnice.

Pravna podlaga za delo dijakov in študentov je napotnica, ki jo za posamezno delo izda študentski servis. Veljavna napotnica z oglaševano urno postavko zagotovi, da delodajalec za že opravljeno delo ne sme spreminjati urne postavke.

Lani je 100.081 dijakov in študentov opravljalo delo s študentsko napotnico. Za toliko oseb je bilo namreč lani plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v letnem poročilu navaja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Leta 2015, ko je zavod prvič evidentiral podatke o študentskem delu, je prispevke plačalo 97.119 dijakov in študentov.

Obseg študentskega dela v urah se je v 15 letih zmanjšal

Zavod v poročilu za lani še navaja, da se v obdobju od leta 2015 do leta 2019 število dijakov in študentov, ki so opravljali delo prek študentskega servisa, ni bistveno spremenilo, v letu 2020 se je število znižalo, v letih 2021 do 2023 pa povečalo. Se je pa po podatkih e-študentskega servisa v zadnjih 15 letih za 50 odstotnih točk zmanjšal obseg študentskega dela v urah.

Trenutno je največ ponudb za delo na voljo v prodaji, promociji, administraciji in v gostinstvu, so si bili enotni na e-študentskem servisu in servisu Mjob, ki sta največja posrednika študentskih del v Sloveniji.

"Študenti največ povprašujejo po delih, ki so najbolje plačana, se opravljajo pri uglednih delodajalcih in so predvsem strokovna dela v smeri šolanja, ki prinašajo izkušnje, kompetence in vodijo do morebitne redne zaposlitve," so pojasnili na e-študentskem servisu in dodali, da dijaki v nasprotju s študenti iščejo predvsem preprosta dela. Na Mjobu so povzeli, da so na splošno najbolj zaželena dela s fleksibilnim delovnim časom, visoko urno postavko in priložnostmi za pridobivanje novih veščin.

Sorodna novica Ob pomanjkanju delavcev lahko študentje z nekaterimi deli zaslužijo tudi do 20 evrov na uro

Maruša letos še ni iskala strokovnega dela z morebitno višjo urno postavko. Plačilo za njeno opravljeno delo v trgovini bo minimalno, a je delo vseeno sprejela zaradi fleksibilnega delovnega časa. Upa, da bo njena letošnja izkušnja pozitivna. Ko je pred leti med poletjem prek študentske napotnice animirala otroke, ji je delodajalec urno postavko za že opravljeno delo znižal. Pa to delodajalec lahko stori?

Delodajalec ne sme znižati urne postavke za že opravljeno delo

Delo s študentsko napotnico v Sloveniji ureja več zakonov. Delodajalci morajo v primeru tovrstnega dela denimo upoštevati določbe zakona o delovnih razmerjih o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih ter o posebnem varstvu mladoletnih delavcev.

Dijaki in študenti sicer nimajo vseh pravic in dolžnosti, ki so z omenjenim zakonom zagotovljene delavcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Pravna podlaga za delo dijakov in študentov je napotnica, ki jo za posamezno delo izda študentski servis. Če je dijak ali študent nima, gre za delo na črno, kar je najpogostejša kršitev z vidika nadzora zaposlovanja na črno, ki ga opravlja finančna uprava.

Po pojasnilih finančne uprave se skladno z zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno kot tovrstno delo šteje tudi, če delodajalec omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov, kar se kaznuje z globo od 5000 do 26.000 evrov. V obdobju od januarja 2019 do vključno maja 2024 je bilo kaznovanih 253 delodajalcev. Ti so dijaku ali študentu omogočili delo brez izdane študentske napotnice, ta ni bila izdana pred začetkom dela ali pa je bila naslovljena na drugo ime. Finančna uprava ne razpolaga s podatkom, koliko dijakov ali študentov so kaznovali v enakem obdobju.

Veljavna napotnica z oglaševano urno postavko za dijaka in študenta skladno z obligacijskim zakonikom zagotovi, da delodajalec za že opravljeno delo ne sme spreminjati urne postavke. Spremenjena urna postavka velja od takrat, ko dijaka ali študenta o tem obvesti.

Na podlagi zakona o minimalni plači in zakona za uravnoteženje javnih financ bruto urna postavka za začasna in občasna dela dijakov in študentov od 3. februarja letos ne sme biti nižja od 7,21 evra. Trenutno povprečna urna postavka znaša 8,44 evrov bruto, dijaki in študenti pa lahko na uro zaslužijo tudi 20 evrov bruto. Nekateri delodajalci toliko trenutno ponujajo za delo v digitalnem marketingu, projektiranju, logistiki, razvijanju aplikacij in programiranju.

Kaj pa, ko denarja dijak ali študent ne prejme?

Na e-študentskem servisu in Mjobu so pojasnili, da 90 odstotkov zaslužkov dijakov in študentov založijo. To pomeni, da servisa na podlagi obračuna ur, ki jima ga posredujejo delodajalci, zaslužek na račun dijaka ali študenta nakažeta isti ali naslednji dan. Mladi tako ne čakajo, da delodajalec plača račun.

"Če študent ne dobi plačila, se lahko obrne na servis. Najprej pridobimo čim več dejstev od podjetja in študenta. Podjetje tudi pozovemo, naj študentsko delo ustrezno obračuna, da bo študent prejel plačilo za opravljeno delo," so pojasnili na Mjobu.

Na e-študentskem servisu so pojasnili, da v tovrstnih primerih ne objavijo več oglasa za delo, onemogočijo izdajo napotnic in podjetje po izvedenem postopku njihove izterjave uvrstijo na seznam neplačnikov. Da mladi plačila ne bi prejeli, se zgodi zelo redko. "Po naših evidencah na koncu ostaneta brez plačila dva od 10.000 mladih oziroma le dva promila," so zatrdili in dodali, da je opravljanje občasnih in začasnih del za dijake in študente varno.

Pokojninska doba ni delovna doba

Od februarja 2015 je študentsko delo vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da se tistim dijakom in študentom, ki delajo s študentsko napotnico, od nakazila odvede prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – od 1. februarja letos v vrednosti 13,95 odstotka.

V zameno za odveden prispevek se študentsko delo šteje v pokojninsko dobo. Ta se izračuna na podlagi bruto nakazila na napotnici. Letos bo denimo na podlagi nakazila 2500 evrov bruto dijaku ali študentu informativno pripadalo mesec in 16 dni pokojninske dobe.

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je lani dijak ali študent v povprečju pridobil dva meseca in 23 dni pokojninske dobe. Na e-študentskem servisu so dodali, da mladi z delom z napotnico v povprečju pridobijo 2,5 meseca pokojninske dobe na leto.

A pokojninska doba se razlikuje od delovne. To delavec pridobi z delom v rednem delovnem razmerju, kar študentsko delo ni. V pokojninsko dobo se štejejo vsa obdobja, ko so bili plačani prispevki za pokojninsko zavarovanje. "Na podlagi izpisa o pokojninski dobi lahko dijak ali študent ob svoji prvi zaposlitvi uveljavlja dodatek na delovno dobo za leta, ko je opravljal delo prek napotnice," so pojasnili na Mjobu.

Ko se bo dijak ali študent upokojeval, se bosta sešteli obe pokojninski dobi – tista, ki jo je pridobil s študentskim delom, in tista, ki jo je pridobil v rednem delovnem razmerju, so še dodali na Mjobu.

Delo nujno zaradi zaslužka

Maruša bo delo s študentsko napotnico letos opravljala, ker preprosto potrebuje dodatni zaslužek. Štipendija, ki jo prejema, že dolgo ne krije vse višjih življenjskih stroškov. Pokojninske dobe do zdaj ni še nikoli izračunala, o njej tudi ni še razmišljala.