Danes je v Sloveniji za tretjino manj študentov kot pred 15 leti, mlade pa vodijo tudi drugačne vrednote kot v preteklosti, zato so zanje mnogi delodajalci nezanimivi. Kot so sporočili iz e-Študentskega servisa, trenutno ponudba študentskih del presega povpraševanje mladih, kar vpliva na urne postavke, ki so višje tudi zaradi višjih življenjskih stroškov in boljših delovnih razmer.

Trenutno povprečna urna postavka za študentsko delo znaša 8,44 evra bruto oz. 7,13 evra neto na uro, v zadnjih dveh letih se je po podatkih študentskega servisa povišala za približno 1,31 evra bruto na uro. To predstavlja 18-odstotno povečanje, kar je za dobrih pet odstotnih točk višje od inflacije. Minimalna urna postavka medtem ostaja zakonsko določena in se prilagaja minimalni plači, ki jo določa država. Na začetka leta se je tako minimalna urna postavka zvišala s 6,92 evra bruto (5,85 evra neto) na 7,21 evra bruto (6,20 evra neto).

Dijaki in študenti lahko sicer z najbolje plačanimi deli prek študentske napotnice zaslužijo tudi 15 ali 20 evrov bruto na uro ali več, kar pomeni okoli 13 do 17 evrov neto. Toliko nekateri delodajalci ponujajo za programiranje, delo v logistiki, projektiranje in marketing. Med najbolje plačana dela se uvrščajo tudi nekatera dela v zdravstvu ter poučevanje in inštruiranje, urejanje okolice in druga ročna dela ter urejanje družbenih omrežij.

Med bolje plačanimi deli se pojavljajo še selitve in vrtnarska dela, ki presegajo urno postavko 12 evrov bruto. Ob tem so visoke urne postavke tudi v gostinstvu in turizmu, ki je panoga, ki se srečuje z največjim pomanjkanjem kadra, saj se mladi po navedbah študentskega servisa za to delo ne odločajo radi. "Med opravljenimi študentskimi deli je namreč zgolj 7–8 odstotkov dela v gostinstvu in strežbi. Oglaševana cena del je zato visoka," so pojasnili.

Med mladimi vse pomembnejše usklajevanje dela s prostim časom

"Z malce več začetnega vložka lahko dobite diamante, ki jih lahko po svoje obrusite," ob tem delodajalcem sporočajo na e-Študentskem servisu. Če delodajalci mladim pomagajo, jih mentorirajo, spodbudijo, da bi mogoče delali diplomsko ali seminarsko nalogo v povezavi z njihovo organizacijo, jih navdušijo in jim zaupajo tudi zahtevnejše naloge, obstaja večja verjetnost, da jih na koncu tudi obdržijo, poudarjajo. Po podatkih javnomnenjske raziskave Ninamedie iz leta 2022 se namreč kar 62 odstotkov dijakov in študentov zaposli tam, kjer so opravljali študentsko delo.

A če so mladi v preteklosti vstopili na trg dela z željo, da bi vztrajali pri prvem delodajalcu celo delovno dobo, se je to spremenilo. "Tega pri mladi generacij ni. Predvideva se, da bodo zamenjali pet do sedem karier – ne samo delovnih mest, ampak različnih karier," je za Radio Slovenija dejala direktorica e-Študentskega servisa Vesna Miloševič Zupančič.

Na študentskem servisu delodajalcem ob tem svetujejo, naj se mladim približajo s preprostimi prijavnimi postopki, hitro odzivnostjo, sproščenimi odnosi in jasno komunikacijo. Ob tem poudarjajo, da so mladi "z opazovanjem svojih staršev spoznali, da za trud in trdo delo nisi vedno pravično nagrajen, zato pogosteje na prvo mesto postavljajo sebe in svoje življenje". Pri izbiri zaposlitve so zato zelo pozorni na usklajevanje dela s prostim časom, zato iščejo prilagodljivost, tako z vidika urnikov kot načinov in postopkov dela.