"Situacija je, kar se Ukrajine in Rusije tiče, težka, in sicer iz več razlogov. Slovensko gospodarstvo je bilo pomemben partner v teh dveh državah, zdaj je to oteženo," je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek povedal v izjavi za medije ob robu delovnega obiska v Podravju.

Sorodna novica Posledice ukrajinsko-ruske vojne: sledi sprememba poslovanja sveta, kot smo ga poznali do zdaj?

Po njegovih besedah bo škoda tako neposredna kot posredna. "Z Rusko federacijo smo imeli leta 2020 1,35 milijarde evrov trgovinske menjave, z Ukrajino nekaj manj kot 300 milijonov in škoda, ki se zdaj dela, je dvojna. Prvič direktna za tista podjetja, ki v tem trenutku logistično ne morejo v Ukrajino, v Rusko federacijo pa ne zaradi sankcij. Na drugi strani je naše gospodarstvo vpeto v evropske tokove in Evropska unija je spet močan partner teh dveh držav," je dejal.

Ponovil je, da so podjetja že predhodno opozorili na možne sankcije. "Z naše strani smo že pred časom, glede na to da smo predvidevali razvoj dogodkov v tej smeri, govorili z vsemi večjimi podjetji, ki delajo v teh dveh državah, in jih opozorili na to, da se pripravijo na morebitne sankcije. To so v večini podjetij tudi storili, a dejstvo je, da zaradi obsega tega konflikta ne moremo pričakovati hitrega reševanja problemov," je povedal.

Ministrstvo bo najprej analiziralo posamezna podjetja

Na vprašanje Slovenske tiskovne agencije, kako konkretno bi lahko država pomagala pri lajšanju posledic vojne v Ukrajini na slovenskih podjetjih, je minister v Podlehniku odgovoril, da je še prezgodaj za konkretne načrte. "Mi bomo po analizi stanja posameznih podjetij – vse branže ne bodo zapadle pod sankcije, vsaj farmacija ne – pripravili program pomoči podjetjem. Ta bo šla v več smereh. Najprej bo treba glede na obseg tega konflikta pripraviti zgodbo v tej smeri, da se bodo morali dolgoročno orientirati na neke bolj stabilne trge. Če bo treba, pa bomo intervenirali do podjetij tudi v drugačni obliki," je dejal.

"Ne gre za to, da pripravimo program pomoči, ampak gre za to, da želimo vsi skupaj, da se situacija v Rusiji in Ukrajini naprej umiri do te mere, da se bo dalo normalno poslovati. V tem trenutku se še ni nič zgodilo, ampak se škoda šele začenja delati," je dodal.

Plinski terminal v Istri?

Glede morebitne gradnje plinskega terminala v Istri se Počivalšek ni jasno opredelil. "Slovenija je v tem trenutku energetsko solidno preskrbljena. Tretjino elektrike pridobimo iz vodnih virov, približno tretjino iz nuklearnih in tretjino iz premoga, dodatno imamo še plin in naftne derivate. Letošnje leto bomo preživeli, stroka pa bo povedala, na kakšen način bomo dolgoročno preskrbeli Slovenijo tudi na plinskem področju v manjši odvisnosti od Ruske federacije. V tem trenutku zato ne bi špekuliral, v vsakem primeru pa bom podprl vsako rešitev, ki bo omogočila, da bomo razpršili našo odvisnost na energetskem področju od samo ene države," je dejal.

Povedal je še, da so pred začetkom vojaških spopadov v Ukrajini pričakovali, da se bodo cene energije umirile, "a je ta kriza pripeljala do tega, da vsaj na plinskem in na področju naftnih derivatov ne moremo pričakovati nekega umirjanja". "Tako kot smo ravnali v prvi fazi, če bo treba, bo država na tem področju intervenirala. V tem trenutku še ni potrebe," je povedal. Težav z oskrbo s hrano ne pričakuje.

Šircelj: Slovensko gospodarstvo bo hitro našlo nadomestne trge

Vojna v Ukrajini pomeni tveganje zvišanja cen energije in hrane, kar bi vplivalo na inflacijo, evropski finančni in gospodarski sistem se mora na to pripraviti, je povedal finančni minister Andrej Šircelj po izrednem sestanku ministrov evropske unije.

EU je v sedmih dneh ruske vojne proti Ukrajini sprejel doslej najstrožje sankcije v svoji zgodovini, ki bodo po napovedih izjemno oslabile rusko gospodarstvo in industrijo, prizadele pa bodo tudi članice unije. Sankcije različno učinkujejo na članice unije, saj so gospodarsko različno tesno povezane z Rusijo. Največji vpliv se pričakuje v tistih državah, kjer je največja odvisnost od ruske energije, je povedal Šircelj v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.

Finančni ministri EU-ja po Šircljevih besedah na izrednem virtualnem sestanku, sklicanem zaradi vojne v Ukrajini, niso govorili o nikakršnih številkah niti niso opravili primerjalne analize učinka sankcij proti Rusiji na članice unije, šlo je zgolj za izmenjavo mnenj.

Slovenija ima po ministrovih navedbah izredno robusten finančni sistem in dovolj rezerv, da pomaga gospodarstvu. "Gospodarstvo Slovenije je takšno, da bo zelo hitro našlo nadomestne trge in kupce," je poudaril minister. Ob tem je zatrdil, da bo prizadetim gospodarskim sektorjem pomagala tudi država, zlasti pri odpiranju trgov.

V tem trenutku po Šircljevih besedah v Sloveniji ni ocen, kaj dosedanja vojna in sankcije pomenijo za gospodarstvo. Vsekakor ruska agresija ne bo okrepila gospodarske rasti, bo pa učinek v Sloveniji veliko manjši kot v drugih državah, je dejal minister.

To po njegovih besedah kažejo prve analize finančnega ministrstva, je pa zelo veliko neznank. To je sedmi dan vojne, ne ve se, kako dolgo bo še trajala, kakšni bodo protiukrepi in kakšen bo dolgoročen učinek dosedanjih sankcij, je pojasnil Šircelj.

Na vprašanje, kako bi morebitni ruski protiukrepi v jeklarskem sektorju vplivali na slovensko gospodarstvo, je minister odgovoril, da v tem trenutku o tem ne more podati nikakršne informacije.

Vojna v Ukrajini sicer po Šircljevih besedah pomeni tveganje zvišanja cen energije in hrane, kar bi vplivalo na inflacijo, zato se mora evropski finančni in gospodarski sektor na to pripraviti.
Ministri bodo maja in junija podrobneje pogledali, kaj vojna v Ukrajini pomeni za reformo evropskih fiskalnih pravil in odstopno klavzulo, uvedeno zaradi pandemije covida-19, ki omogoča maksimalno prožnost pri uveljavljanju teh pravil in naj bi veljala do konca leta. Zaradi vojne v Ukrajini bi lahko zamrznitev proračunskih pravil veljala še prihodnje leto.

Pri tem se pričakuje, da bo Evropska komisija že sredi tega meseca predstavila finančne projekcije, kaj vojna v Ukrajini pomeni za bruto domači proizvod, inflacijo ter javne finance v EU-ju, je povedal slovenski minister.

O učinku sankcij na rusko gospodarstvo, zlasti blokade rezerv ruske centralne banke, pa je Šircelj dejal, da je ruska centralna banka zvišala obrestno mero na 20 odstotkov, da je rubelj padel za 30 odstotkov ter da bo velik tudi učinek sankcij na celotno rusko družbo in predvsem finančni sistem in gospodarstvo.

Rusija po Šircljevih besedah na srednji rok finančno tega pritiska ne more zdržati, sploh ne ob stroških, ki jih ima zaradi vojne. "Rusinje in Ruse čakajo težki časi," je ocenil.

Ministri so razpravljali tudi o razširitvi sankcij, na primer izključitvi dodatnih ruskih bank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift in izključitvijo Belorusije iz tega sistema, a konkretnih odločitev na tem izrednem neformalnem sestanku po Šircljevih besedah niso sprejeli.

Izpostavili so zlasti problem izogibanja sankcijam z uporabo kriptovalut ter pozvali Evropsko centralno banko (ECB) in Evropsko komisijo, naj preučita možnosti za preprečitev izogibanja sankcijam z uporabo kriptovalut, je povedal Šircelj.

Francoski finančni minister Bruno Le Maire je sicer napovedal nadaljnje ukrepe v povezavi s kriptovalutami, da bi preprečili izogibanje sankcijam. Napovedal je tudi, da bo unija 600 milijonov evrov humanitarne pomoči Ukrajini najverjetneje sprostila sredi meseca.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek napovedala najmanj pol milijarde evrov humanitarne pomoči, ministri pa so danes govorili o 600 milijonih.