Prav NLB je prvi od 1. aprila začel podjetjem zaračunavati t. i. ležarino za hrambo denarja, in sicer 0,03 odstotka mesečno od depozitov nad 3 milijone evrov. Novi poslovni praksi NLB-ja so do zdaj sledile še 4 banke. V Abanki zaračunajo ležarino v vrednosti 0,4 odstotka letno od depozitov nad 5 milijonov evrov, v SKB-ju je prag 3 milijone, v Sberbanku 15 milijonov evrov, v banki Koper pa en milijon. Banke so skope s pojasnili o namenu in cilju uvedbe kazenskih obresti za depozite podjetij, sklicujejo se na negativno depozitno mero, ki jo je pred 2 letoma uvedla Evropska centralna banka in znaša 0,4 odstotka in povečane količine denarja v obtoku. Uvedbe ležarin ne izključujejo niti druge banke, če bo ECB negativno obrestno mero še naprej zniževal in če bodo vloge na vpogled nadpovprečno naraščale.

In prvi odziv gospodarstva? Po oceni GZS-ja bo uvedba ležarin prizadela četrtino vseh podjetij, ta so imela ob polletju na bankah 5,3 milijarde evrov depozitov. Prvi mož Postojnske jame Marjan Batagelj pravi, da ležarin zagotovo ne bodo plačevali, saj ni težko najti banke, ki ne bi dodatno obremenila podjetij. Zaračunavanje ležarin je za Postojnsko jamo, ki letos računa na 5,5 milijona evrov dobička, dodatna spodbuda za nove naložbe. Kot je dejal Batagelj, so zadržani tudi do varčevanja v bankah, po njihovih izračunih bi za 180-dnevno vezavo enega milijona dobili le 49 evrov obresti.

Naložbe bodo zaradi uvedbe ležarin pospešili tudi v idrijskem Kolektorju, ki ima na bankah več kot 70 milijonov evrov depozitov. Večino tega denarja bodo porabili za naložbe, v načrtu imajo tudi prevzeme nekaterih podjetij, depozite na bankah pa bodo zmanjšali na 10 milijonov evrov, pravi Stojan Petrič, predsednik sosveta skupine Kolektor.

Bodo banke uvedle ležarino še za depozite fizičnih oseb?
Večina bank odgovarja, da o tem še ne razmišlja, sta pa kazenske obresti za depozite prebivalcev že uvedli dve nemški hranilnici. Predsednik Združenja bank Slovenije France Arhar ne pričakuje, da se bodo banke pri nas odločile za ta ukrep. Gospodinjstva imajo sicer na bankah za dobrih 16 milijard evrov vlog, naraščajo predvsem vloge na vpogled. Varčevanje v bankah je zaradi nizkih obrestnih mer vse manj donosno. Za enoletno vezavo 10.000 evrov dobi varčevalec danes le še 15 do 65 evrov, leta 2008 je bil zaslužek od obresti pri enaki vezavi precej višji, in sicer 550 evrov. Po podatkih FURS-a se naglo znižuje tudi število davčnih zavezancev z več kot 1.000 evrov obresti od depozitov. Leta 2013 jih je bilo 65.500, predlani 47.000, lani pa že polovico manj - 23.300. Lanski rekorder v obrestnih prihodkih je zaslužil 208.000 evrov, četrtino mu je vzela država.

Čeprav denar na banki izgublja vrednost, ostajajo Slovenci pregovorno varčni, svoje prihranke še vedno najpogosteje zaupajo bankam, pravijo v Gorenjski banki. A navade varčevalcev se spreminjajo. Po besedah direktorja poslovanja z občani pri Gorenjski banki Igorja Poljšaka narašča povpraševanje po sefih. Skoraj vseh 600 so jih že oddali, letni najem stane od 80 do 220 evrov. In kako si to razlagajo? Varčevalci del prihrankov vlagajo v nakup zlata in drugih vrednostnih predmetov, pojasnjujejo v banki.

Več v oddaji Točka preloma z voditeljico Janjo Koren in gostoma - direktorjem skladnosti poslovanja pri Gorenjski banki Božom Jašovičem in Igorjem Mastenom z ljubljanske Ekonomske fakultete.

Andreja Lešnik in Janja Koren, Točka preloma