Agencija za energijo je v ponedeljek sprožila prvo fazo načrta za izredne razmere pri oskrbi s plinom. S tem opozarja javnost, zlasti odjemalce zemeljskega plina, da bi se lahko v prihodnje v primeru nižjega pretoka plina iz Rusije pojavile tudi motnje pri oskrbi s tem energentom. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer miri, da motenj pri dobavi plina v Slovenijo za zdaj ni na vidiku. V ponedeljek pa je v Odmevih na TV Slovenija podjetja pozval, naj poiščejo alternative, pripravijo scenarije delovanja in mogoče izvedejo kakšne hitre naložbe. Podjetja, ki nimajo alternativ, bodo po njegovih besedah deležna "določenih spodbud", ki jih trenutno pripravljajo v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo in Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS).

"Podjetja iščejo poti do alternativnih rešitev, a te terjajo svoj čas in sredstva in v večini primerov tudi povezovanje več deležnikov," so pojasnili na GZS-ju. Ob tem se pojavljajo skrbi, če bodo podjetja imela dovolj časa za tovrstne investicije. "Če bo država hitro ukrepala, bo s tem pohitrila tudi tovrstni investicijski cikel gospodarstva," so zapisali.

V Steklarni Hrastnik bi za celovito prilagoditev potrebovali najmanj pol leta

Sorodna novica Minister Kumer: Motenj v oskrbi ni na vidiku, podjetja naj se pripravijo

Vendar, kot opozarjajo v Steklarni Hrastnik, določeni industrijski odjemalci, med katere spada tudi steklarna, večjih motenj v dobavi, nenadne prekinitve dobave ali hitrega preklopa na uporabo drugih energentov ne morejo nadomestiti v kratkem času. Kot so pojasnili, je steklarstvo energetsko intenziven sektor, saj se pri taljenju stekla v večjih količinah uporabljata tako zemeljski plin kot električna energija.

"Zemeljski plin je za Steklarno Hrastnik ključni energent. Ob morebitni ustavitvi dobave bi to za Steklarno Hrastnik pomenilo zaustavitev peči ter posledično celotnega proizvodnega procesa. V primeru dolgotrajne zaustavitve ter večjih motenj obratovanja prenosnega sistema plina bi to pod vprašaj postavilo tudi obstoj Steklarne Hrastnik," so opozorili.

V Steklarni Hrastnik intenzivno iščejo alternativne rešitve, po njihovi oceni pa bi za uvedbo nadomestnih rešitev ter s tem prilagoditev celotnega proizvodnega procesa potrebovali najmanj pol leta.

V Cinkarni že iščejo alternative, a za del procesa zamenjava ne bo mogoča

Tudi v Cinkarni Celje so navedli, da je proizvodnja v njihovem podjetju močno odvisna od zemeljskega plina. Tveganje pomanjkanja so prepoznali že zgodaj spomladi in se lotili iskanja alternativnih možnosti. "Pri tem se soočamo z vrsto omejitev, od tehničnih možnosti predelave opreme do dolgih dobavnih rokov in navsezadnje potrebnih sprememb okoljskih dovoljenj," so zapisali.

V delu procesa tako zamenjava energenta ne bo mogoča, poudarja tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek-Selič. Za preostali del se kot najboljša alternativa kaže ekstra lahko kurilno olje. "Ta bi nam omogočila obratovanje pri postopnem nižanju dobav. Popolna prekinitev pa neizogibno pomeni ustavitev proizvodnje," je sklenila.

OZS: Tudi infrastruktura večini ne omogoča preprostega in hitrega prehoda

Da gre za proces, ki ga pri večini podjetij ni mogoče izpeljati na kratek rok, so opozorili tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). "Tudi infrastruktura večini ne omogoča preprostega in hitrega prehoda na različne alternative, tudi če bi bili pripravljeni investirati," so poudarili. Ob tem navajajo, da je podjetij, ki so v težavah zaradi energentov, več kot 100.000. Trenutno stanje je alarmantno, opozarjajo na zbornici. Pozivajo k sistemski pomoči, ki bo dostopna tudi za male poslovne subjekte, in ne le za energetsko intenzivne.

Drobno gospodarstvo pričakuje, da se bodo vlada in ustrezna ministrstva neposredno z dobavitelji dogovorili o maksimalni mogoči ceni za elektriko, obenem pa zavrača kakršen koli individualni pristop obravnave podjetij. Da bi lahko gospodarstvo preživelo, pozivajo k oblikovanju fiksne cene električne energije za leto 2023 ali določeno časovno obdobje.

"Podjetja predlagajo, da država preuči možnost celotnega odkupa električne energije od slovenskih proizvajalcev ali prodajalcev po proizvodni ceni plus prodajna marža in jo po tako ugodni ceni proda slovenskim odjemalcem," so zapisali. Obrtniki in podjetniki tudi pričakujejo, da bodo ukrepi države oblikovani jasno in čim prej, še pred jesenjo, saj bodo le na ta način podjetja lahko načrtovala svoje poslovanje, so še navedli.