komercialnih bank razbremenili tveganih naložb.

S tem bi znova oživili kreditno aktivnost posameznikov in podjetij, ki je od izbruha gospodarske krize povsem zastala. V bilancah nemških bank je za več 200 milijard evrov slabih naložb, osnutek zakona finančnega ministra Peera Steinbrücka pa predvideva, da bi nemške banke te ničvredne papirje prenesle v posebej za to ustanovljene družbe. Evropska komisija bo o predlaganem ukrepu odločala v kratkem.

Kot poroča dopisnik RTV Slovenije iz Berlina Boštjan Anžin, bodo banke lahko ustanovile vsaka svojo namensko družbo, v kateri bodo "uskladiščile zastrupljene papirje", v zameno pa bodo od države dobile sredstva v višini 90 odstotkov knjigovodske vrednosti skladiščenih papirjev. Ker pa je to mnogo več, kot je tržna vrednost teh papirjev danes, bodo morale banke razliko odplačevati in po 20 letih pokriti tudi morebitno izgubo. Koliko bodo vrednosti papirji vredni takrat, danes namreč še ni jasno.

Ključno je kupovanje časa
Minister Steinbrück je dejal: "Če pade nebo, so mrtvi vsi vrabci. Torej v primeru, da bi šla banka v stečaj, obstajajo seveda tveganja za državni proračun, a namen celotnega projekta je prav to, da banke ne bi šle v stečaj."

Kot končuje Anžin, zagovorniki pravijo, da je ključno pri tem načrtu kupovanje časa, ki ga imajo banke za rešitev. V nasprotnem primeru bi se sistem lahko začel podirati.

Ukrep bo na voljo vsem bankam, tudi deželnim. Nemška vlada sicer pogojuje razbremenitev sedmih deželnih bank slabih vrednostnih papirjev z njihovo sanacijo in prestrukturiranjem.

A. P.