Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) po zavrnitvi pokojninske reforme na nedeljskem referendumu poziva k izvedbi nove pokojninske reforme, ki pa bi morala biti celovitejša in drastičnejša kot tista, ki so jo volivci zavrnili.

Razmerje med starejšimi (nad 65 let) in delovno aktivnim prebivalci (od 15 do 64 let) naj bi se po opozorilih OECD-ja s 23 odstotkov leta 2008 do leta 2060 poslabšalo na 62 odstotkov. Po projekcijah Evropske komisije naj bi se do leta 2060 število delovno aktivnih prebivalcev zmanjšalo za 32 odstotkov, medtem ko naj bi bilo povprečno zmanjšanje v EU-ju le 15-odstotno. Slovenska demografska težava je tako večja od povprečja sedemindvajseterice. Delež javnofinančnih stroškov za zagotavljanje nemotenega delovanja pokojninskega sistema v bruto domačem proizvodu (BDP) naj bi se z zdajšnjih 11 odstotkov do leta 2060 povečal na okoli 20 odstotkov.

Učinek zavrnjene reforme ne bi bil zadosten
Ti podatki po mnenju OECD-ja kažejo, da bi zavrnjena pokojninska reforma sicer prinesla dobrodošle spremembe, a njen fiskalni učinek še zdaleč ne bi bil zadosten glede na dolgoročne potrebe po pokojninskem financiranju. Potrebna je radikalnejša reforma, menijo. Spremembe pokojninskega sistema začnejo običajno delovati postopno, zato OECD slovenske oblasti poziva k čimprejšnji pripravi in izvedbi takšne reforme.

Zavrnitev reforme na referendumu med drugim povečuje kratkoročno breme za slovenske javne finance, ki so se med finančno in gospodarsko krizo močno poslabšale. Zaradi počasnega gospodarskega okrevanj v organizaciji s sedežem v Parizu pričakujejo počasno javnofinančno konsolidacijo.

Slovenija mora ohraniti zaupanje vlagateljev
Položaj Slovenije na mednarodnih finančnih trgih glede na preostale članice območja evra ni med najslabšimi, a je po navedbah organizacije za Slovenijo zelo pomembno, da pri vlagateljih ohrani zaupanje v verodostojnost strategije znižanja javnofinančnega primanjkljaja in stabilizacije javnega dolga, zato v OECD-ju Ljubljano pozivajo k dodatnim fiskalnim ukrepom, med drugim za blažitev posledic povečanih pokojninskih stroškov v prihodnosti. Slovenija se bo tako lahko izognila dražjemu zadolževanju in zagotovila vzdržno stabilizacijo javnih financ.