Vodilna svetovna bonitetna hiša S & P's je sporočila, da je po padcu pokojninske reforme na nedeljskem referendumu usoda bonitetne ocene Slovenije odvisna od uspešnosti konsolidacije javnih financ v oteženih političnih razmerah. Agencija ocenjuje, da bo padec pokojninske reforme na referendumu povzročil zastoj pri spopadanju z dolgoročnimi izzivi za slovenske javne finance, ki jih prinašajo demografske spremembe.

Večja možnost nezaupnice ali predčasnih volitev
S & P's meni, da padec reforme pomeni padanje podpore vladni koaliciji, s čimer se slabšajo možnosti, da bo vlada dosegla kratkoročne javnofinančne cilje, povečuje pa se tudi verjetnost nezaupnice vladi v državnem zboru ali celo predčasnih volitev. Sprejetje pokojninske reforme ob predvidenih demografskih trendih v S & P's vidijo kot posebej pomembno za dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Ocena Slovenije se lahko zniža
Bonitetna ocena Slovenije bi se lahko znižala, če vladi ne bo uspelo stabilizirati javnega dolga in uresničiti zastavljenih fiskalnih ciljev.

S & P's ocenjuje, da kljub izraženi pripravljenosti na nova pogajanja med socialnimi partnerji resnega novega poskusa sprejetja pokojninske reforme najverjetneje ne bo pred začetkom leta 2013. Referendumska zakonodaja namreč onemogoča sprejetje zakonodaje, ki bi nasprotovala volji volivcev, v obdobju enega leta po referendumu, takrat pa bo Slovenija verjetno v polnem predvolilnem času, pravijo.

Višji davki, nižja rast in dodatno zadolževanje
Bonitetna hiša D & B je junija Slovenijo uvrstila v kategorijo držav z nizkim tveganjem, ohranja pa prvo mesto v regiji. D & B v poročilu omenja načrte vlade za izboljšanje slovenskega okolja za investiranje v vrednosti šest milijard evrov, in sicer z investicijami v transportno infrastrukturo, predvsem v železnice in Luko Koper, s prestrukturiranjem Družbe za avtoceste v RS, z integracijo javnega transporta ter s spremembami na področju visokega šolstva ter raziskav in razvoja.

Padec pokojninske reforme bo zanesljivo imel posledice, ocenjuje bonitetna hiša, a dodaja, da je strah predsednika vlade, da bi se utegnila Slovenija zaradi tega znajti v podobnem položaju kot Portugalska, po njihovem mnenju pretiran, ker je razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom le tretjina portugalskega. "Vendar bo padec vsekakor rezultiral v višjih davkih, kar pa pomeni nižjo rast, dodatnem zadolževanju, ki si ga sicer Slovenija lahko privošči, vendar bi povzročilo večanje deficita," menijo v družbi.

Nova vlada bi se borila z enakimi težavami
D & B opaža splošno slovensko prepričanje, da bi vlada morala odstopiti, a meni, da se bo nova vlada borila z istimi težavami. Edina prednost nove vlade bi bila, da bi lažje uveljavila potrebne reforme kot trenutna, ki je izgubila zaupanje javnosti.

Bonitetna hiša je junija spremenila rating sedmim državam, in sicer jim ga je znižala, izboljšala pa ga tokrat ni nobeni državi. Oceno je znižala BiH-u, Madžarski, Alžiriji, Maroku, Peruju, Savdski Arabiji in znova Siriji. Vrh si še naprej delita Švica in Nemčija, drugo mesto pa si delijo Avstralija, Kanada, Norveška in Švedska.