S predlogom zakona, ki ga je pripravil lani ustanovljeni vladni strateški svet za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju, bi uvedli socialno kapico za plačilo prispevkov pri plači 6000 evrov bruto, je razvidno iz gradiva, objavljenega na spletnih straneh vlade. To bi pomenilo, da zaposleni z višjo plačo od tega zneska ne bi plačevali nič višjih prispevkov za socialno varnost kot tisti, ki imajo plačo 6000 evrov bruto. Nad tem zneskom bi se obračunavala le akontacija dohodnine.

Gospodarstvo podpira uvedbo socialne kapice

Gospodarske organizacije, ki sodelujejo v okviru Gospodarskega kroga – Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, Klub slovenskih podjetnikov SBC in AmCham Slovenija –, so podprle uvedbo razvojne oz. socialne kapice, saj menijo, da bi tako Slovenija postala privlačnejša za vrhunske kadre. Ustavila bi lahko tudi odhod nadarjenih vrhunskih strokovnjakov v tujino.

Sorodna novica Vladna strateška skupina pripravila osnutek predloga zakona o debirokratizaciji

Večina držav v EU-ju je, kot so sporočili, prepoznala smiselnost kapice, od tega jo je v praksi uvedlo že 19 članic. "Poleg tega je razvojna kapica tudi korektna, saj je višina pokojnine v Sloveniji omejena. Zato je popolnoma smiselno, da je omejena tudi višina prispevkov," so poudarili. Ker pa se zavedajo zmožnosti javnih financ, menijo, da je smiselno, da se predlog praga za razvojno kapico sprva postavi pri 6000 evrih bruto.

"Vendar to ne bo dovolj, saj bodo s tem še vedno zelo obremenjene plače visoko strokovnih, najbolj produktivnih zaposlenih. Zato bi bilo nujno, da prag za razvojno kapico v nekaj letih postopoma znižamo do 2,5-kratnika povprečne plače v državi, nekje na 4600 evrov bruto. V tem primeru, torej primeru nižjega praga, bi bila po drugi strani lahko ta kapica v veljavi samo za tiste, ki so vključeni v registrirane raziskovalne razvojne skupine," so navedli.

Sindikati: Gre zgolj za razbremenitev najbolje plačanih

Predlogu pa nasprotujejo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer menijo, da socialna kapica ne bi razbremenila razvojnega kadra, prav tako za posamezna podjetja ne bi imela večjih pozitivnih učinkov, pomembno pa bi vplivala na prihodke blagajn socialnega zavarovanja. Kot opozarjajo, predlog sicer ne vsebuje nikakršnih izračunov, kakšen bi bil izpad prihodkov v blagajne, in tudi ne, kako bi se izpad v celoti nadomestil. Po njihovi oceni gre zgolj za razbremenitev vodilnih v podjetjih in najbolje plačanih posameznikov.

Sorodna novica ZSSS o socialni kapici: "Gre za razbremenitev vodilnih in najbolje plačanih"

Do uvedbe socialne kapice so kritični tudi v stranki Levica. Po njihovem mnenju delavcem na minimalnih ali povprečnih plačah socialna kapica ne bo prinesla niti centa, prav tako ne bo od tega ukrepa imel nič srednji razred. "Služila bo izključno dvigu plač elitne kaste menedžerjev, najbolje plačanih zdravnikov in odvetnikov, ki prejemajo bruto plače nad 6000 evrov. Ti bodo po novem plačevali občutno nižje prispevke tako za pokojnine kot za zdravstvo," so zapisali v Levici.

Po njihovih izračunih se bo menedžerju s plačo 20 tisoč evrov bruto, neto plača zaradi socialne kapice povišala za 2200 evrov. "Na račun davčnih daril za peščico 13 tisočih ljudi z najvišjimi plačami v državi bosta zdravstvena in pokojninska blagajna na letni ravni izgubila približno 140 milijonov evrov," so opozorili v stranki.

Vlada: Zakon za poenostavitev življenja in poslovanja

Predlog zakona o debirokratizaciji je pripravil lani ustanovljeni vladni strateški svet za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju. Kot so navedli v uradu vlade za komuniciranje, je namen zakona poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetjem ter s tem prispevati k znižanju stroškov in odpravljanju administrativnih ovir.

Ob uvedbi socialne kapice predlog zakona predvideva tudi, da bi se register prebivalstva, ki vsebuje ime, priimek, matično številko in hišni fizični naslov prebivališča, dopolnil še z elektronskim naslovom in s tem naslovom povezano mobilno številko. Sporočanje teh dveh podatkov načeloma ne bi bilo obvezno; izjema bi bili posamezniki, ki bi za več kot 14 dni zapustili stalni naslov prebivališča. Tisti, ki bi sporočili elektronski naslov in mobilno številko, bi upravno pošto po predlogu novega zakona dobivali po elektronski poti. Predlagana je tudi ustanovitev uradnega registra predpisov, ki naj bi zakonodajo naredil preglednejšo. Vanj naj bi bili sicer vključeni le državni predpisi, torej zakoni in podzakonski predpisi, ki jih sprejemajo DZ, vlada in ministrstva.

Po poročanju spletnega portala Necenzurirano naj bi imela sicer vladna zakonodajna služba veliko pomislekov glede predloga, ki ga je v obravnavo vložil kabinet predsednika vlade. Po mnenju vladne zakonodajne službe naj bi šlo za ustavno sporen, za državo škodljiv in finančno obremenjujoč predlog zakona.