Vladni strateški svet za debirokratizacijo v osnutku predloga zakona o debirokratizaciji, kot sta februarja poročala spletni portal Necenzurirano in časopis Finance, med drugim predlaga uvedbo socialne kapice pri meji 6000 evrov bruto. Tako posamezniki, ki imajo plačo, ne bi plačevali prispevkov za socialno varnost od bruto plače, ki ta znesek presega, prav tako bi bili nad to mejo plačila prispevkov za socialno varnost oproščeni delodajalci.

Zaposleni bi tako plačal največ 1326 evrov, delodajalci pa največ 966 evrov prispevkov za socialno varnost. Po zadnjih podatkih Finančne uprave RS o porazdelitvi davčnih zavezancev v davčne razrede je bilo takih, ki so prejemali bruto plačo, višjo od 6000 evrov bruto mesečno, nekaj manj kot 17.000, kar predstavlja dober odstotek vseh davčnih zavezancev, so v današnji izjavi za javnost navedli v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Cilji predlagane socialne kapice naj bi bili razbremenitev razvojnega kadra, zmanjšanje stroškov dela ter prispevek k razvoju in povečanju konkurenčnosti podjetij. "Uvedba socialne kapice pri meji 6000 evrov bruto ne bo razbremenila razvojnega kadra in prispevala k temu, da bodo delovna mesta za ključni kader, ki največ prispeva k razvoju gospodarstva, privlačnejša in zato ne bodo odhajali na delo v tujino. Gre zgolj za razbremenitev vodilnih v podjetjih in najbolje plačanih posameznikov," menijo v ZSSS-ju.

Sindikat: Večjih pozitivnih učinkov ne bo

Glede na omenjeno število posameznikov, ki prejemajo takšne dohodke, zmanjšanje stroškov dela v posameznem podjetju na račun manj plačanih prispevkov za socialno varnost ne bo imelo večjih pozitivnih učinkov, ki bi pripomogli k večji produktivnosti in razvoju posameznega podjetja, menijo v sindikalni centrali. "Gospodarstvo potrebuje načrt za okrevanje, vlaganje v investicije in digitalizacijo, kar bo pripomoglo k razvoju in hitrejšemu okrevanju ter ohranitvi in izboljšanju delovnih mest in plač zaposlenih," so poudarili v sporočilu.

Opozorili so, da bi imela na drugi strani uvedba socialne kapice pomemben vpliv na zmanjšanje prihodkov v blagajne socialnega zavarovanja in vpliv na javne finance. Predlog ne vsebuje nikakršnih izračunov, kakšen bi bil izpad prihodkov v blagajne, in tudi ne, kako bi se izpad v celoti nadomestil, so poudarili.

Upad gospodarske rasti, rast javnega dolga

"Glede na stanje javnih financ, upad gospodarske rasti v letu 2020 v vrednosti 5,5 odstotka in povečanje javnega dolga ukrepi davčnega razbremenjevanja in na drugi strani nenadomeščanja izpada prihodkov z ekonomskega vidika niso primerni ukrepi," so ocenili in navedli, da posamezne ekonomske analize kažejo, da davčno razbremenjevanje najbogatejših nima znatnega pozitivnega učinka na rast porabe, ki je ena izmed ključnih za gospodarsko rast, prav tako nižanje davčnih obremenitev v obdobju krize in negativne gospodarske rasti ne prinaša pozitivnih učinkov.

V ZSSS-ju še pravijo, da so že večkrat opozarjali na nevarnosti uvedbe socialne kapice z namenom razbremenjevanja samo nekaterih, brez celovite prenove davčnega sistema in brez izračunov vplivov na državne blagajne ter hkratnim nadomeščanjem izpada znatnih sredstev v socialnih blagajnah. Po njihovih ocenah bi ta izpad znašal med 150 in 250 milijonov evrov izpada prihodkov v javne blagajne, kar bi brez celovitih rešitev imelo negativen vpliv na obseg socialnih pravic.