Prodaji Cinkarne Celje in Telekoma sta ustavljeni, na prodaj je še pet družb: Paloma, ki jo kupuje poljski sklad Abris, Adria Airways, Aero, Unior in Gospodarsko razstavišče. Vlada je načrt naložbenih priložnosti že predstavila Rusom, Američanom in Kitajcem, te dni pa z gospodarstveniki išče nove priložnosti za sodelovanje na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij v New Yorku.

Analiza poslovanja 4.500 podjetij med letoma 2006 do 2014, ki jo je opravila ljubljanska Ekonomska fakulteta, kaže, da so podjetja v zasebni lasti uspešnejša od tistih v lasti države in finančnih holdingov. Najproduktivnejša so zasebna podjetja z dvema večjima lastnikoma, sledijo podjetja z enim večinskim lastnikom. Janez Prašnikar z Ekonomske fakultete razliko pojasnjuje s tem, da dva lastnika bolje nadzorujeta drug drugega pri upravljanju, medtem ko lahko en glavni lastnik podjetju lažje jemlje kapital za svoje lastne potrebe. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so državna podjetja v zadnjih dveh letih postala produktivnejša in primerljiva s podjetji, ki imajo razpršeno lastništvo.

Raziskava družbe Bisnode, ki je ugotavljala povezavo med poreklom kapitala in uspešnostjo 10 tisoč podjetij, pa je pokazala, da so najuspešnejša in dobičkonosna podjetja v tuji lasti, in to pri vseh kazalnikih. Državna podjetja pa zaostajajo na vseh področjih, razen pri plačah, ki so med najvišjimi, pravi direktorica Bisnode za Južni trg Maria Anselmi. Po oceni Prašnikarja so tuja podjetja v Sloveniji učinkovitejša zato, ker so tuji lastniki najprej pokupili najboljše slovenske družbe.

In kako pomembno se zdi lastništvo podjetij njihovim direktorjem? Direktor Lumarja Marko Lukič, ki je tudi eden izmed lastnikov podjetja, meni, da so predvsem manjša podjetja uspešnejša, če so v družinski lasti, kot je njihovo, saj razmišljajo dolgoročnejše in so bolj odgovorna do zaposlenih. Po njegovem mnenju je moč slovenskega kapitala prešibka, da bi sledil izredno dragemu in hitremu globalnemu razvoju, zato se ne bi smeli braniti tujih lastnikov. Za slovensko ekonomijo se mu zdi najboljša rešitev mešano lastništvo in povezovanje s tujimi investitorji.

Direktor visokotehnološkega podjetja RLS Janez Novak, ki si lastništvo družbe deli z britanskim podjetjem Reinshaw, pravi, da bi bilo za državo kot lastnika najprimerneje, da se pri prodaji svojih podjetij poveže s tujimi partnerji, kot se je tudi sam. Za Swatycomet, ki je v lasti Avtotehne, lastništvo ni najpomembnejše za poslovanje. Kot pravi direktor Matjaž Merkan, jih ne skrbi, če bo DUTB terjatve Avtotehne, ki je v prisilni poravnavi, prodala in bodo dobili novega lastnika. Ne bojijo se niti črnega scenarija, da bi Swatycomet končal v stečajni masi, če gre njihov lastnik v stečaj. V Dewesoftu pa bodo, kot pravi direktor Andrej Orožem, ki je tudi eden izmed lastnikov podjetja, po novem letu uvedli delavsko lastništvo.

Zaposleni - teh je okoli 50, bodo lahko odkupili lastniške deleže po knjigovodski vrednosti podjetja, ki znaša okoli 10 milijonov evrov, ključ za odkup pa bosta odgovornost in zahtevnost položaja, ki ju ima posameznik v podjetju. Čeprav se za nakup hitrorastočega zasavskega podjetja zanima več tujih kupcev, ki ponujajo še več denarja, jih to ne bo premamilo, saj vidijo prihodnost v konceptu delavskega lastništva, dodaja Orožem.

Morebitno prodajo Petrola, ki ga je država kot 28-odstotna lastnica uvrstila med pomembne naložbe, je prvič - posebej za Točko preloma - komentiral predsednik uprave Tomaž Berločnik. Dejal je, da se mu zdi pomembno, da Petrol ostane pomembna naložba države, da ta ohrani 25–odstotni lastniški delež plus eno delnico, za preostalo lastništvo pa se mu zdi najbolje, da ostane razpršeno.