Proizvodnja v tovarnah v Velenju se bo nadaljevala v torek, so potrdili v Hisense Gorenju, ki je proizvodnjo začasno zaustavilo 23. marca. Tovarna pralnih in sušilnih aparatov je začela delo v petek, tovarna v Valjevu v Srbiji v ponedeljek, tovarna Mora na Češkem pa bo znova delovala v torek. V družbi načrtujejo, da bodo izpadle delovne dneve nadomestili s prerazporeditvijo terminskega koledarja.

V Elanu se bo v torek na delo vrnila dobra polovica vseh zaposlenih, so dejali v družbi, ki je proizvodnjo začasno ugasnila sredi marca. "Pri tem pa bomo reorganizirali izmene tako, da bo v vsakem prostoru hkrati čim manj zaposlenih," so napovedali in dodali, da bodo število navzočih zaposlenih povečevali postopno ter v skladu s potrebami delovnega procesa in splošnim stanjem v državi.

Revoz, ki se je spogledoval z idejo, da bi proizvodnjo prav tako zagnal v torek, je to prestavil za en teden. Vendar je tudi zagon 20. aprila še vprašljiv. To je namreč odvisno od vnovične vzpostavitve javnega prevoza v Sloveniji ter od dobave sestavnih delov in dogajanja v Franciji in Španiji, je v četrtek povedal Revozov sindikalist Slavko Pungeršič.

V družbi Adria Mobil, kjer so proizvodnjo začasno zaustavili 18. marca, so podporne in režijske službe za ustrezno organizacijo proizvodnje delo začele že prejšnji teden, ko je znova steklo delo na montažnih linijah. Da bi se izognili gneči, so uvedli drseči delovni čas.

Nekatera podjetja ohranila proizvodnjo

Medtem so številna proizvodnja podjetja kljub omejevalnim ukrepom države za zajezitev širjenja koronavirusa ohranila delovanje proizvodnje. Ob živilskih in infrastrukturnih podjetjih ta teče med drugim v Leku, Krki, Siju, Tabu, Impolu, Uniorju, Cablexu, Domelu, Knauf Insulation itd.

Nekatera med njimi, kot so Talum, Steklarna Rogaška, Hidria in Alpina, so proizvodnjo prilagodila manjšemu obsegu in v času epidemije delujejo v nekoliko zmanjšanem obsegu. V Steklarni Rogaška so povedali, da bodo ukrep zmanjšanega obsega proizvodnje podaljšali še za en teden.

Medtem so v BHS Hišni aparati, kjer so proizvodnjo ustavili in nato na začetku marca vzpostavili poskusno delo na treh proizvodnih linijah, navedli, da bodo v tem tednu delali praktično s polnimi zmogljivostmi. "Na lokaciji Nazarje bo zato v torek navzoča že večina sodelavcev," so dodali.

V vseh podjetjih zagotavljajo, da spoštujejo in izvajajo najstrožje ukrepe za zaščito zdravja zaposlenih. Med njimi omenjajo dezinfekcijo, zračenje prostorov, zaščitna sredstva, varnostno razdaljo, prilagojeno organizacijo vstopa, izstopa in malice ter delo od doma v primerih, kjer se ga da izvajati.

Ni bilo zaznanih okužb

Delujoča podjetja tudi zaradi vpeljanih zaščitnih ukrepov doslej niso bila zaznana kot vir izbruha okužbe s koronavirusom. Vlada ta teden načrtuje postopno sproščanje omejitev nekaterih dejavnosti. To v Gospodarski zbornici Slovenije podpirajo in pričakujejo nadaljnje usmeritve pristojnih, zlasti Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kako varno poslovati v novih razmerah, s katerimi se moramo naučiti živeti, so sporočili.

Kako bodo na gospodarstvo vplivale težave Italije

Italija, ki jo je pandemija novega koronavirusa močno prizadela, je bila lani druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Dobavnih poti pandemija sicer ni prekinila, so pa med drugim začasno prekinjeni poslovni obiski. Prav tako še ni znano, kakšne bodo dolgoročnejše gospodarske posledice pandemije za Italijo.

Italiji se zaradi koronavirusa letos obeta šestodstotni padec BDP-ja. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa namreč stoji velik del gospodarstva, ki mu je vlada sicer priskočila na pomoč z več sto milijard evrov vrednim svežnjem pomoči.
Težave italijanskega gospodarstva bi občutile tudi trgovinske partnerice države. Od slovenskega blagovnega izvoza je bilo lani v Italijo namenjenih 11,6 odstotka celotne vrednosti, iz Italije pa je Slovenija uvozila 14 odstotkov celotne vrednosti blagovnega uvoza, je prejšnji teden objavil statistični urad (Surs).

Slovenija je v Italijo, ki je na lestvici najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije lani zaostala za Nemčijo, izvozila za 3,9 milijarde evrov blaga, od tam uvozila pa za 4,8 milijarde evrov blaga. Zunanjetrgovinski primanjkljaj je tako znašal 874,1 milijona evrov.

Lani je bila v izvozu iz Slovenije v Italijo najvišja vrednost proizvodov iz skupin stroji in transportne naprave ter izdelki, razvrščeni po materialu, pa tudi pri uvozu je bila vrednost najvišja pri teh dveh skupinah proizvodov, a v obratnem vrstnem redu. Pri obeh tokovih blagovne menjave so jim sledila mineralna goriva, predvsem nafta in naftni derivati.

Pomembno je tudi trgovanje z različnimi vrstami živil, pri katerem se izpad zaradi koronavirusa po mnenju strokovnjakov še posebej pozna. Lani je predstavljal izvoz živil in živih živali v Italijo 19,4 odstotka skupne vrednosti slovenskega izvoza te vrste proizvodov. Pri tem je bilo prav v Italijo namenjenih 53,5 odstotka skupne vrednosti izvoza živih živali, 51,3 odstotka izvoza žit in proizvodov iz žit ter 31,4 odstotka izvoza mlečnih izdelkov in jajc.

Iz Italije je Slovenija lani uvozila 16,1 odstotka skupne vrednosti uvoza živil in živih živali, med drugim tudi 25,4 odstotka skupne vrednosti uvoza rib in ribjih izdelkov ter 20,6 odstotka uvoza sadja in zelenjave. Od sadja je Slovenija iz Italije med drugim uvozila več kot 5000 ton breskev in nektarin ter skoraj 5000 ton klementin.