Pred krizo so zajeli sapo, zdaj so na stopnji plitkega dihanja, a čas teče in kmalu bo treba zadihati, v nasprotnem bo treba umetno predihavanje.

Poteza, ki jo je tudi v soglasju z najpomembnejšimi predstavniki nemške avtomobilske industrije sprejela nemška kanclerka Angela Merkel, je trenutno največje upanje, da predihavanje nemškega avtomobilskega sektorja ne bo potrebno. Če Nemcem predstavljeni načrt za zajezitev širjenja epidemije uspe, potem bi se tovarne, vsaj v Nemčiji, začele postopoma odpirati po 19. aprilu.

Preboj likvidnostnega šoka

Po tem scenariju, tako vsaj mislijo v nemški avtomobilski industriji, bi se nekako prebili čez trenutni likvidnostni šok. Tako bi uspešno rešili prvi, trenutno največji problem. Potem bo celotna panoga pred novim vprašanjem, ki bo meril utrip, zaupanje, željo in sposobnost kupcev za nakup dražjih dobrin, med katere spada avto.

Če ne bomo zapadli v postcovidni nakupni krč, se bo avtomobilska industrija z vso armado zaposlenih in verigo dobaviteljev po vseh državah izvlekla relativno nepoškodovana. Vsi drugi scenariji so občutno manj ugodni.

Za kakšen obseg sredstev gre, daje že podatek, da so VW, Daimler in BMW v letu 2019 imeli skupaj 530 milijard evrov prihodkov iz prodaje, od tega so 80 milijard evrov namenili za odpise in plačila posojil. Dnevni izpad prometa za VW, Daimler in BMW v času ustavitve delovanja zaradi covida-19 se ocenjuje na več sto milijonov evrov.

Komentar Andreja Brgleza, avtorja oddaje Avtomobilnost.

Covid-19 bo pokopal tudi kakšen model, ki je ta trenutek še v prodajnem salonu!

Vsi trije ključni deležniki, proizvajalci avtomobilov, dobavitelji sestavnih delov in prodaja, trenutno držijo pesti, da bi se nemški scenarij izšel. V tem primeru bi v drugi polovici aprila ponovno zagnali še relativno topel nemški avtomobilski stroj. Z vsakim tednom ohlajanja več pa je proizvodno-prodajni zaostanek večji, likvidnostni stroški gredo v nebo, veriga dobaviteljev je vse bolj načeta in z daljšim časom prostega teka se ohlaja tudi evropski kupec. Ne gre za vprašanje, ali bo ta spet kupoval avtomobile ali ne, seveda jih bo, a dlje kot traja negotovost in "karantena", daljši čas bo potreben, da se bo kupec vrnil v predkoronsko potrošniško kondicijo. Brez te padejo vse predvidene proizvodne in prodajne številke.

Škoda, a žal še nismo v drugače oblikovani, deljivi in trajnostno naravnani družbi, ki bi omogočila mobilnostno alternativo najširši množici uporabnikov. Danes v tovarnah, se pravi od doma, tržniki dan in noč pišejo nove prodajne strategije, oblikujejo nove akcije za dodatno povirusno spodbujanje nakupa, igrajo se z nižjimi številkami za še bolj privlačno sofinanciranje nakupa, preverjajo tekmece in se gredo cenovno vojno in potapljanje ladjic. A to je šele začetek. Kot vidimo, so se na Kitajskem najprej lotili zagona proizvodnje najbolje prodajanih modelov. To je logična poteza, ki jo bomo zagotovo videli tudi v Evropi, ko bodo enkrat zaganjali proizvodnje linije. Tisti modeli avtomobilov, ki za prepričevanje kupcev zahtevajo veliko oglasnega, trženjskega in finančnega truda, bodo v naslednjih letih v nemilosti. Kar se zdi prav, saj se je v zadnjih letih nagnetlo že res veliko na silo in v nišne razrede umeščenih avtomobilov.

Kaj bo z električnimi avtomobili?

Tudi električni avtomobili so zdaj na prepihu. Pri teh seveda ni vprašanje, ali bodo preživeli, električni avtomobili so tu in ostanejo. Celo vedno več jih bo. Pa vendar, če se zaradi preobremenjenosti državnih blagajn znižajo subvencije, če bo cena visoka (surovine), če naftna vojna še malo stisne in zadrži nižjo ceno, potem je jasno, da bo pri električnih avtomobilih že tako in tako ne preveč močan nakupni veter še nekoliko bolj oslabel.

Ampak ne spreglejmo bistvenega. Pri vsakem takem razmišljanju moramo preseči slovenske okvire in številke. Ko rečemo evropski kupec, v resnici ustrelimo mimo. Med nami so zelo velike razlike in za avtomobilski posel, pa seveda za vse druge tudi, so pomembni močni trgi, kjer je standard kupne moči izrazito višji kot pri nas. Prevedeno to pomeni, da zdaj vsi držimo pesti, da v potrošniško depresijo ne padejo nemški, švedski, francoski in drugi (evropski) kupci. Na našem trgu, za naše prodajalce, dobavitelje in državo pa je seveda pomembno, da maja v nakupni krč ne padamo mi.

Ste zamudili zadnjo oddajo Avtomobilnosti? Ogledate si jo lahko tukaj.