Profesorica na ekonomski fakulteti v Ljubljani in poznavalka nepremičninskega trga Andreja Cirman je pojasnila razloge za rast nepremičninskega trga v preteklosti in njegov poznejši padec, napovedala pa je tudi dogajanje v prihodnjih letih. Povedala je, da v Sloveniji nekega vzorčnega leta, po katerem bi se lahko zgledovali, na nepremičninskem trgu še nismo doživeli. Trg in cene se stabilizirajo šele zdaj. Leti 2006 in 2007 sta bili po njenih besedah ekscesni leti, za kateri bi bilo najbolje, če ju čim prej pozabimo, da bo trg lahko deloval naprej.

Število transakcij z nepremičninami od sredine leta 2007 vztrajno pada. Nekoliko so padle tudi cene nepremičnin (a ne toliko kot na primer v baltskih državah, na Irskem in v ZDA). Dober kazalnik tega, kaj bo na nepremičninskem trgu čez dve leti so po besedah Cirmanove tudi izdana gradbena dovoljenja, katerih število do leta 2007 strmo pada, in to je vidno tudi pri gradnji stanovanj, kar pomeni, da posledično ponudba upada.

Na povpraševanje v času rasti nepremičninskega trga so vplivali tudi potomci generacije baby-booma
A vzroki za padec nepremičninskega trga niso le v padcu števila transakcij in dovoljenj, ampak tudi v demografskih razmerah. Povpraševanje je v desetletju pred krizo – desetletju ugodnih gospodarskih razmer, ko so dohodki rasli, brezposelnost je bila nizka, finančni viri pa dostopni – naraščalo.

Na povpraševanje so vplivali tudi demografski dejavniki, ki bodo usodo nepremičninskega trga krojili tudi v prihodnje, je napovedala Cirmanova. V zadnjih desetih do petnajstih letih je po njenih besedah na nepremičninski trg prišla izjemno močna generacija potomcev generacije baby-booma, ki se je osamosvajala in na trgu povečevala povpraševanje.

Povečanje povpraševanja je za sabo potegnilo tudi povpraševanje po nepremičninah kot investicijah, čeprav je bilo v Sloveniji špekulativno povpraševanje relativno umirjeno, saj elementi, ki podpirajo tovrstne dejaivnosti, niso bili tako razviti kot na primer v ZDA, je pojasnila Cirmanova.

V prihodnje bi lahko do povečanega povpraševanja prišlo le v določenih segmentih trga
Opozorila je še, da bi glede na demografske razmere lahko pričakovali, da se bo trg nepremičnin ustavil. Za slovenski trg je namreč značilna izredna rigidnost. To pomeni, da od takrat, ko si investitor izbere zemljišče za gradnjo nepremičnine, do konca gradnje mine kar nekaj let. Tako stanovanja, ki so bila zgrajena v zadnjih letih, ne bodo našla povpraševanja.

V prihodnje Cirmanova napoveduje, da bodo potomci generacije baby-booma napredovali v svoji stanovanjski karieri in se bodo selili v večja stanovanja in hiše. Zato lahko povpraševanje v določenih segmentih trga močno naraste. Trg bo namreč majhen, saj je v trenutnih razmerah zelo težko najti vire za financiranje novih gradbenih projektov. Kljub visoki zadolženosti mladih pa njihovo napredovanje v večja stanovanja ne bo tako težko kot vstop na nepremičninski trg, ki je najtežji korak, saj je naenkrat treba zagotoviti veliko denarja.

Bo pa vse skupaj po besedah Cirmanove odvisno od dogajanja v makroekonomskem okolju in kako optimistično bodo posamezniki gledali na razmere. Na vprašanje, kako ocenjuje nepripravljenost ponudnikov stanovanj, da spustijo njihove cene, pa je Cirmanova odgovorila, da ponudniki očitno menijo, da bodo povpraševanje našli. Tako se bodo lahko obnašali, dokler bodo imeli za sabo finančno konstrukcijo, ki jih ne bo silila v prodajo.