Odbor DZ-ja za finance in monetarno politiko, ki je odločal o soglasju z izstopom države iz lastništva Abanke in Banke Celje oz. iz združene banke, ki je nastala po njuni sanaciji, je razpravo prekinil, saj je ugotovil, da za to potrebuje dodatne in kakovostnejše informacije, zato bo o tem odločal na eni od prihodnjih sej.

Banki bosta morali vračati denar
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je pojasnil, da je soglasje potrebno, ker izravnalni ukrepi v obeh bankah brez njunega nadaljnjega združevanja in privatizacije niso zadostni. Če se to ne bo zgodilo, bosta morali banki ali iz lastnih sredstev vrniti pomoč, ker bo v tem primeru komisija državno pomoč označila za nedovoljeno, ali pa bo treba pripraviti spremenjen program njunega prestrukturiranja s kakšnimi drugimi ukrepi in ponoviti postopek, je poudaril Dragonja.

Člani odbora vseeno niso želeli dati vladi "neizpolnjene, a podpisane menice" za prodajo obeh bank, in to brez kakršnih koli drugih določb ali pogojev. ZL je celo na začetku seje želel, da se sklep o soglasju za prodajo umakne iz parlamentarne obravnave, a članov odbora ni prepričal.

Franc Križanič (SD) je med drugim opozoril, da bi morali sklep o prodaji razširiti vsaj z določbo minimalne cene, ki bi jo država morala iztržiti, da si povrne vložek dokapitalizacij, ter s takšnimi določbami, da bi preprečili prodajo bank tekmecu, ki bi jo "samo zmanjšal na minimum".

Nacionalizacija in dokapitalizacija, nato pa združitev obeh bank
Kot je znano, je država Abanko Vipa v celoti nacionalizirala in jo dokapitalizirala - deloma konec leta 2013, deloma pa lani jeseni - ukrepe za Banko Celje pa je izvedla konec lanskega leta. Oboje je storila s soglasjem Evropske komisije, ki pa je postavila tudi pogoj: da se mora država po končanem postopku iz lastništva umakniti. Obe banki sta lahko po dokapitalizaciji del svojih slabih posojil začeli prenašati na za to ustanovljeno državno Družbo za upravljanje terjatev bank in se tako izkopali iz težav, ki so jih povzročila tudi slaba posojila. Slovenija se je sicer zavezala, da obe banki združila, kar mora končati najpozneje januarja prihodnje leto.

Država je za dokapitalizacijo Abanke namenila najprej 349 milijonov evrov, lani pa še 243 milijonov, na DUTB pa so iz banke prenesli za 449 milijonov evrov slabih posojil. Banki Celje pa je država z dokapitalizacijo (in nacionalizacijo) namenila 190 milijonov. Poleg tega so na DUTB iz banke prenesli za 411,5 milijona evrov bruto slabih terjatev.

Sklep, da se bo iz združene banke lastniško umaknila, je vlada sicer sprejela že lani novembra, a ga mora potrdili še DZ.

Podprli predloge SDS-a
Odbor je med drugim podprl predlog sklepov oz. priporočil SDS v zvezi z upravljanjem državnega premoženja v Družbi za upravljanje terjatev bank ter v zvezi z dejavnostmi Banke Slovenije glede sanacije bančnega sistema. Z njimi med drugim želijo priti do celovitih informacij o nastanku kapitalskega primanjkljaja v bankah in o njegovi sanaciji ter do strategije poslovanja državnih bank.